Plebisciti odločilni za Slovenijo

Ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, je bila slavnostna seja državnega zbora.

Ljubljana - Na slavnostni seji državnega zbora, ki jo je začel predsednik France Cukjati, smo se spomnili 16. obletnice odločitve za samostojnost Slovenije. Takrat smo volivci glasovnici odgovarjali na vprašanje: ali naj republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država? Glasovanja se je udeležilo 93 odstotkov volilnih upravičencev in kar 88 odstotkov se je izreklo za samostojnost in neodvisnost.

Zamisel o samostojnosti pa je morala prestajati preizkusna obdobja in se v njih kaliti, je na slavnostni seji dejal govornik, podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora, in nanizal več mejnikov v zgodovini slovenstva. Nastajanje in obseg današnje države je zaznamovalo več plebiscitov. Leta 1866 je bil plebiscit v italijanski deželi Benečiji, tedaj delu habsburške monarhije, odločitev pa je bila prva rana, ki je zarezala v temeljno nalogo prvega slovenskega političnega programa, v uresničitev zedinjene Slovenije. Še globlja rana je bil koroški plebiscit leta 1920, ko smo Slovenci izgubili del svojega ozemlja. Najbolj odločilno pa je v slovensko državotvorno zgodovino posegel plebiscit 23. decembra 1990, ki ga niso ukazale mirovne pogodbe, pač pa slovenska javnost, ki je terjala ločitev od propadajoče jugoslovanske države. Ob različnih pogledih je tedaj prevladalo stališče, da bo plebiscit res veljaven, če bo zanj glasovala več kot pol udeležencev. Pot v slovensko samostojnost je bila s plebiscitom množično potrjena, nato pa so se zvrstile nove etape tega procesa: sprejetje več osamsvojitvenih zakonov v slovenski skupščini, sprejetje temeljne ustavne listine o samostojnosti države, razglasitev samostojnosti junija 1991, osamosvojitvena vojna, prizadevanja za priznanje samostojne države. Januarja 1992 je Evropska skupnost priznala obstoj slovenske države, še prej pa je Slovenija na dan prve obletnice plebiscita, 23. decembra 1991, sprejela prvo slovensko ustavo. 15. obletnico slovenske ustave so takoj po slavnostni seji državnega zbora počastili s prireditvijo v Cankarjevem domu, kjer se je slavnostni govornik, predsednik ustavnega sodišča dr. Janez Čebulj v svojem govoru dotaknil predvsem področja človekovih pravic in političnih pritiskov na sodstvo.