Pehtran za posebne priložnosti

Mm, že diši po pehtranovi potici. Jasno, saj je med nami praznični čas. Slastna in sočna pehtranova potica se namreč pogosto znajde na praznično obloženih mizah. Po silvestrskih "požrtijah", ki obremenijo želodec, pa pijmo pehtranov čaj, da nas ne bo tiščalo v želodcu. Pehtran (Artemisia dracunculus) je rastlina za želodec, črevesje, boljši tek ... Blaži mnoge nadloge, čeprav ne dela čudežev. Zakaj pa jo imajo radi na Visokem v Poljanski dolini?

Torkanj, dragoncel, koslač, ličnjak, lilica, betram so le nekatera imena, ki jih je naš človek nadel pehtranu oz. »pekočemu zmaju«, kot mu včasih šaljivo rečejo Francozi. Tudi njegovo latinsko ime nakazuje, da gre za »zmajsko zel«. Zmajsko zato, ker je njega dni veljalo, da ščiti pred zmaji in kačami. Z njim pa so tudi zdravili kačje ugrize. Ta prijetno in svojevrstno dišeča rastlina izvira iz Sibirije. Priljubila pa se je tudi Slovencem in brez pehtrana včasih ni bilo poštenega kmečkega vrta. Rastlino resda nabiramo od maja do avgusta, a če smo skrbni in pametni, si takrat naredimo male zaloge za zimo in za praznični čas, ko tako paše kos ali dva pehtranove potice, ki jo z vsem svojim bitjem in žitjem pripravljajo babice in mame. Pehtranove liste lahko posušimo in drobno zrezane shranimo v temnejših kozarcih, da se ne razdišijo. Sveže liste pa lahko tudi zamrznemo. Pehtran uživamo na več načinov. Prija na solatah, v omakah, denimo jajčni, namazih, na zrezkih in v »filanih kurah«. Preden piščanca damo v pečico, vanj le vtaknemo vejico pehtrana. Želodec in črevo bosta hvaležna in pomirjena. Izkušene gospodinje in gospodinjci tudi pri vlaganju kumaric, korenja in druge zelenjave ne pozabijo na pehtran. Posebnost slovenske kuhinje so poleg pehtranove potice še pehtranovi štruklji in narastki. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti, čeprav ni naša posebnost. Na pehtranov kis, ki ga rad pripravlja tudi moj oče. Priznam, da je ta kis odlična stvar. Ima nadvse žlahten vonj in okus in se odlično poda k svežim solatam, kuhanim stročnicam, kot dodatek obaram in zelenjavnim juham. Dvolitrsko steklenico do polovice napolnimo z listi in dopolnimo z domačim jabolčnim ali vinskim kisom. Steklenico postavimo na sonce za tri do štiri tedne in vsebino precedimo v majhne steklenice, ki jih okrasimo z vejico posušenega pehtrana. »Flaške« dobro zamašimo in shranimo na temnem prostoru. Pri uporabi ga po okusu razredčimo z vodo. Pa poglejmo še pehtranove zdravilne odlike. Navadno se priporoča za zbujanje teka in za bolan želodec. Šibki in oslabeli ljudje, nevrotiki, ljudje, ki jih je strah in jih muči tesnoba, rekonvalescenti naj sežejo po njem, kadar so povsem brez teka. Obnese se tudi pri slabi prebavi, napenjanju, črvičenju, krčih, vretju v prebavilih in ko peče zgaga. Ker je dober diuretik, je učinkovit pri revmatizmu, protinu, pomanjkljivemu delovanju ledvic in mehurja, zastajanju urina. Znani francoski zdravilec močno priporoča pehtran revmatičnim bolnikom in starejšim ljudem, ki jih muči artroza oziroma degeneracija sklepov. Ugodno vpliva še na moten menstruacijski ciklus, blaži bolečine in zobobol. Skodelica pehtranovega čaja pa prija tudi pred spanjem, saj nas pomiri. Čaj za vse omenjene tegobe pripravimo kot poparek. Pol ali eno žličko listov in cvetnih popkov prelijemo s skodelico vrele vode, pomešamo, pokrijemo in pustimo stati deset minut. Spijemo eno do dve skodelici na dan, nesladkano in po požirkih. Ta čaj pa, kot že rečeno, sila dobro dene po obilnih prazničnih obedih, ki obremenijo želodec. Pehtran lahko namočimo tudi v vino. Po njem pa sežemo v primeru težav s prebavo in kadar smo pretirano neješči. Ljudsko zdravilstvo ceni pehtran kot pomagalo pri katarjih, boleznih presnove, skorbutu, za pospeševanje izločanja seča in kot zdravilo zoper gliste. Ker pa smo na Gorenjskem, se kakopak spodobi, da omenimo še pehtranovo omako z Visokega v Poljanski dolini, ki so jo ob posebnih priložnostih pripravljale visoške gospodinje. Vas zanima recept? Sezite po knjigi Ta dobra stara kuha avtorja Pavleta Hafnerja in nemara se ta posebna omaka celo znajde na vaši praznični mizi.