Bručan prestal interpelacijo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / petek, 15. december 2006 / 05:00

V dveh dneh parlamentarnega zasedanja so poslanke in poslanci obravnavali interpelacijo zoper ministra za zdravje Andreja Bručana. Izglasovana pa ni bila in Bručan ostaja minister.

Ljubljana - Interpelacijo je vložila stranka LDS, prvopodpisana Cveta Zalokar Oražem pa je nanizala celo vrsto grehov, ki jih pripisujejo ministru za zdravje: divja privatizacija zdravstva brez strategije, zakonske podlage in finančnih ocen ter dialoga z javnostjo, brezglavo podeljevanje koncesij, zamude pri pripravi zakonodaje, neizvajanje zakonov zavarovalništva, milijardna škoda zaradi previsokih cen zdravil … Veliko razprav se je na dvodnevni seji vrtelo ravno okoli koncesij, ki jih je bilo v dveh letih, odkar je minister Andrej Bručan, podeljenih še enkrat več kot prej v štirih.

Minister Bručan je vse točke iz interpelacije zavrnil, češ da niso utemeljene. Podeljevanje koncesij ni privatizacija, temveč državno dovoljenje za zasebno zdravstveno prakso, ta pa pacientom ni v škodo, pač pa v korist, zagotavlja minister Bručan. Zaostajanje pri zakonodaji pripisuje socialnemu dialogu, sicer pa napoveduje, da bo nacionalni program kmalu sprejet, prav tako zakoni, med katerimi bo med prvimi prav zakon o sprejemanju koncesij. Ta je že napisan, a ga je treba še uskladiti, del zakona pa bodo tudi javni razpisi o podeljevanju koncesij. O očitanih dolgih čakalnih dobah je dejal, da so bile značilnost prejšnjega ministra, ko je bilo na slabo vodenih čakalnih listah štirikrat več pacientov, kot jih je sedaj, ko so bila zagotovljena tudi posebna sredstva, s katerimi zmanjšujejo čakanje na zdravstvene storitve.

Največ očitkov podeljevanju koncesij

V vladni stranki SDS, ki je tudi ministrova, menijo, da bi morali očitke interpelacije nasloviti na prejšnjega ministra. Tudi gorenjski poslanec te stranke Branko Grims neuspešen spopad s konkurenco, dolge čakalne vrste, zaplet pri nabavi operacijskih miz, problem zdravstvene zavarovalnice Vzajemna pripisuje prejšnjemu ministru, Bručanu pa zasluge, da te težave sedaj uspešno rešuje. V koalicijskih strankah SLS in NSi interpelacije niso podprli, v slednji so le opozorili na ministrovo počasnost pri sprejemanju zakonodaje. V DeSUS-u menijo, da je v zdravstvenem sistemu veliko pomanjkljivosti, a so značilne tudi za sisteme v drugih evropskih državah. Interpelacija ne bi izboljšala stanja v zdravstvu, zato je niso podprli, razen poslanca Franca Žnidaršiča. V stranki SD, ki je podprla interpelacijo, ne nasprotujejo podeljevanju koncesij, vendar morajo te temeljiti na javnem in ne zasebnem interesu. Interpelaciji so se pridružili tudi v tretji opozicijski stranki SNS.

Kako si predstavlja privatizacijo v zdravstvu, je v razpravi povedal tudi novi gorenjski poslanec SDS Bojan Homan. Zdravnik, ki gre med zasebnike, sledi podjetniški žilici. Koncesije ne dobi na lepe oči, pač pa na podlagi določenih meril, poleg tega se mora prej uveljaviti kot strokovnjak. Zasebni kapital je motiv za boljše delo, torej imajo korist tudi pacienti. Dogaja pa se, da so zdravniki, ki hodijo v službo v javni zavod, »fovš« zasebnikom, ki jim gre dobro, je menil Homan. O koncesijah sta govorila tudi Darja Lavtižar Bebler (LDS) in Samo Bevk (SD). Prva je zavrnila ministrovo domnevo, da si pisci interpelacije želijo vrniti v obdobje, ko je bilo zasebništvo v zdravstvu prepovedano. Nikakor, je dejala, vztrajamo le, da je podeljevanje koncesij pregledno in skladno z zakonodajo. Nasprotujejo pa rušenju javnega zdravstva in takšnemu podeljevanju koncesij vrhunskim strokovnjakom, ki zapuščajo ustanovo, kot je Klinični center, po drugi strani pa naj bi se koncesionarji izogibali pacientom, ki pomenijo večje tveganje in negotovost glede uspešnosti potrebnega posega. Samo Bevk pa je omenil tudi koncesije v zobozdravstvu, kjer mnogi zavarovanci ne morejo uveljaviti svojih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ker nove paciente neradi jemljejo tako v javnih zavodih kot pri zasebnikih. Čakalne liste so dolge in tako so prisiljeni v samoplačništvo. Za ljudi z nižjimi dohodki tovrstne storitve postajajo vse manj dostopne.