Med sosedi

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 15. december 2006 / 05:00

Mag. Martina Piko Rustia iz Pliberka, etnologinja in slavistka, je znanstvena vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, ki ima sedež v Mohorjevi stavbi na 10. Oktoberstrasse 25/III v Celovcu. Inštitut je kot organizacija Slovencev v zamejstvu vključen med znanstvene in raziskovalne ustanove v Republiki Sloveniji. Za njegovo ustanovitev maja leta 1994 je najzaslužnejši duhovnik, filozof in psiholog dr. Pavle Zablatnik, ki se je rodil 4. decembra leta 1912 v okolici Bilčovsa, zaveden, izobražen in med ljudmi zelo spoštovan koroški Slovenec, ki se je zavedal pomena zbiranja gradiva o bivanju in delovanju Slovencev na Koroškem. Dr. Pavle Zablatnik je bil v letih 1968-1977 tudi ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Na tamkajšnji Univerzi je predaval narodopisje in koroško slovensko književnost. Pred ustanovitvijo Inštituta je narodopisno blago na Koroškem leta 1983 začel zbirati narodopisni oddelek Krščanske kulturne zveze.

Mag. Martina Piko Rustia je povedala, zakaj so ustanovitelji Inštitutu nadeli ime Urbana Jarnika. Pesnik, pisatelj in duhovnik Jarnik je bil leta 1784 rojen v Ziljski dolini. O njem je koroški rojak, literarni zgodovinar Ivan Grafenauer zapisal, da je bil »pesnik in jezikoslovec, dober duhovni pastir in pridigar, kaplan, pesnik in delavec za versko, umsko in gospodarsko izobrazbo ljudstva, narodopisec, zgodovinar in jezikoslovec«. Čeprav je raziskoval in pisal predvsem o jezikovnih in narodopisnih posebnostih koroškega slovenstva, je meril preko pokrajinskih meja na celoten prostor, ki so ga zasedali Slovenci, in se dopisoval ter pogovarjal s takratnimi uglednimi sodobniki Vodnikom, Kopitarjem, Metelkom, Primcem, Slomškom, Prešernom, Gajem, Vrazom in drugimi. Umrl je leta 1844.

Jarnikov inštitut, v katerem je poleg vodje Martine Piko Rustia zaposlena še Milka Olip, kmalu pa se jima bo pridružila dosedanja zunanja sodelavka Uši Sereinig, je v dvajsetih letih delovanja rešil pred izginotjem ali pozabe številna pričevanja o Slovencih na Koroškem. Težišče njegovega dela so terenske raziskave o življenju pomembnih osebnosti, o krajevnih zgodovinah, društvenem in gospodarskem življenju, o arhitekturni dediščini in bivalni kulturi, o nošah, oblačilih, šegah, zdravilstvu, pesmih in igrah. Institut redno arhivira tonsko in slikovno gradivo ter ureja zapuščino pomembnih koroških Slovencev. Leta 2000 je v Bistrici na Zilji in v Možberku pri Celovcu, kjer je bil Jarnik duhovnik in je tam pokopan, organiziral simpozij o njem z udeležbo pomembnih slovenskih in koroških strokovnjakov za narodopisje. V Možberku sta ga po zgodovinskih virih leta 1832 obiskala tudi Anton Martin Slomšek in France Prešeren. Predavanja s simpozija so objavili v knjigi Koroški etnološki zapisi. V Pragi so uredili grob slovenskega koroškega duhovnika, etnologa, političnega delavca in jezikoslovca Matija Majarja-Ziljskega, kjer je umrl 31. julija leta 1892. Dolg je tudi spisek publikacij, ki jih je izdal inštitut, in sodelavcev iz Slovenije in Avstrije, med katerimi so tudi Majda in Peter Fister, Helena Podlogar, Marija Makarovič, Jana Dolenc, Naško Križnar, Breda Vilhar, pokojni Lajko Milisavljevič itd.