Dober denar bomo zamenjali s še boljšim

Čeprav je tolar v petnajstih letih postal cenjen in zaupanja vreden denar, bo Slovenija 1. januarja 2007 kot prva med novimi članicami Evropske unije uvedla evro. Tolar odhaja, prihaja evro je bil tudi naslov 89. Glasove preje, na kateri je publicist Miha Naglič spraševal tri ugledne bančnike - mag. Boža Jašoviča, člana Sveta Banke Slovenije, dr. Braneta Bertonclja, direktorja oddelka za gotovinsko poslovanje v isti banki, in Srečka Korberja, člana uprave Gorenjske banke.

Miha Naglič: Kadarkoli smo Slovenci v prejšnjem stoletju menjali denar, je bila vedno vojna, tokrat ga menjamo v miroljubnih razmerah. Zakaj sploh menjamo tolar za evro, saj se je v petnajstih letih izkazal kot soliden denar?

Božo Jašovič: »Že ko se je Slovenija osamosvajala, je povedala, da njena pot vodi v evropske integracije. To se je tudi zgodilo. Ko je vstopila v Evropsko unijo, se je tako kot ostale nove članice Evropske unije zavezala, da bo prevzela evro kot skupno valuto. Od starih članic takšne zaveze nimata le Velika Britanija in Danska, a tudi Danska si evro želi prevzeti, vendar na referendumu ne dobi zadostne podpore. Tako je po formalni plati, vsebinsko pa sprejemamo evro zato, ker deluje v zelo širokem monetarnem območju in prinaša koristi. Po uvedbi evra ne bo več menjalnih stroškov, odpadla bodo tečajna tveganja, možna bo primerjava cen v našem okolju in pri sosedih, v širšem denarnem območju je tudi lažje voditi denarno politiko kot v majhnem. Dober denar menjamo za še boljšega. Prav to, da je bil tolar dober denar, nam omogoča, da ga lahko menjamo za evro. Vse države, ki so skupaj z nami vstopile v Evropsko unijo, niso imele tako dobrih makroekonomskih rezultatov, da bi ga lahko prevzele že prihodnje leto.«

Miha Naglič: Evro prinaša številne prednosti, zagotovo pa je tudi kakšna slabost...

Božo Jašovič: »Prva slabost je ta, da imamo z uvedbo evra kar nekaj stroškov, vendar pa bodo dolgoročne koristi zagotovo presegle kratkoročne izdatke. Evro je tudi bolj kot tolar izpostavljen ponarejanju, na to bomo morali zelo paziti.«

Miha Naglič: Dr. Jože Mencinger se v pogovoru za Mladino sprašuje, ali je država, ki ne tiska svojega denarja in ne kontrolira pretoka blaga, storitev in dela prek svoje meje sploh še suverena država. Kakšno je vaše mnenje?

Božo Jašovič: »To je lahko akademsko in filozofsko vprašanje. Dvanajst držav, ki so že uvedle evro, dokazuje, da so še vedno kar precej suverene. Čeprav se Slovenija z vstopom v evro območje odpoveduje svoji monetarni politiki in avtoriteti nad tolarjem, bo slovenski guverner skupaj z guvernerji dvanajstih držav in člani izvršilnega odbora Evropske centralne banke odločal o skupni denarni politiki. Njegov glas bo veljal toliko kot glas guvernerja nemške ali francoske centralne banke. Ob tem se vprašajte, kako je bilo Nemčiji, ko se je odrekla denarni suverenosti nad marko, ki je bila rezervna valuta in so jo sprejemali po vsem svetu. Nemcem je bilo očitno težje, a ne slišimo, da bi obžalovali to potezo. Nasprotno: podpirajo evro in tvorno sodelujejo pri oblikovanju skupne denarne politike.«

Miha Naglič: Kakšna bo po novem vloga Banke Slovenije?

Božo Jašovič: »Nekateri mislijo, da nam bo s prenosom denarne suverenosti na Evropsko centralno banko (ECB) zmanjkalo dela. Pa nam ga ne bo. Guverner bo dvakrat na teden sodeloval pri delovanju upravnega odbora ECB, ostajajo nam naloge na področju finančne statistike, finančne stabilnosti, gotovinskega poslovanja in nadzora nad bančnim sistemom. Ker se finančni sistem razvija, je nadzor treba razširjati in dopolnjevati z novimi znanji.«

Miha Naglič: Ali je ameriški dolar še vedno pred evrom?

Božo Jašovič: »Dolar je najpomembnejša rezervna valuta oz. najbolj pogosta pri tistih, ki niso rezidenti ZDA. Evro kot nova valuta to vlogo šele pridobiva, pridobiva pa jo zelo uspešno. V marsikateri centralni banki po svetu razmišljajo o tem, kako bi svoje devizne rezerve razpršili in se vezali še na evro kot na drugo svetovno valuto, da ne bi bile preveč odvisni od dolarja. Seveda je ob tem treba razumeti, da evro živi šele od leta 2002 oz. od leta 1999 kot knjižni denar. Že v tej kratki življenjski dobi se je uspel uveljaviti kot zelo soliden denar.«

Miha Naglič: Ko so prve države uvedle evro, se je zlasti v Italiji vse precej podražilo. Kaj pričakujete pri nas?

Božo Jašovič: »To nas res vsi sprašujejo, tudi tisti, ki že imajo evro. Uvedli smo dvojno označevanje cen in spremljanje (monitoring) cen. Edina učinkovita kazen zoper dvig cen ob uvedbi nove valute so potrošniki, ki se sami odločajo, ali bodo še kupovali po takšni ceni ali ne. V vseh državah so ob uvedbi evra pri preračunavanju cen iz domače valuto v evro raje zaokroževali navzgor kot navzdol in so na letni ravni zaradi tega beležili v povprečju od 0,1 do 0,3 odstotka višjo inflacijo. Mislim, da bo nekaj podobnega tudi v Sloveniji in da bo to tudi cena za uvedbo evra.«

Miha Naglič: Ali so evri že v Sloveniji?

Brane Bertoncelj: »Slovenci imamo že zdaj, še pred uvedbo evra, »v žepu« približno milijardo evrov. Velika večina gotovine za predčasno oskrbo prebivalstva in podjetij z evri je tudi že v Sloveniji, zdaj poteka intenzivna dobava posameznim bankam. Prevoz kovancev s Finskega v Slovenijo in razdelitev med banke oz. bančne poslovalnice je eden doslej največjih logističnih zalogajev v Sloveniji. Za oskrbo prebivalstva z evrskimi kovanci bodo na razpolago začetni paketi, v vsakem bo 44 kovancev skupne vrednosti 12,52 evra, za katere bo treba plačati 3.000 tolarjev. Slovenski evro kovanci so v Evropi težko pričakovani denar, še zlasti težko jih pričakujejo numizmatiki. Eden najlepših je tisti z motivom Plečnikovega parlamenta in z napisom »katedrala svobode«.

Miha Naglič: Kje pa imate evre spravljene? Verjetno tega ne smete povedati...

Brane Bertoncelj: »Smem povedati. Veste, kje je sedež centralne banke, tam so največje količine gotovine, spravljene globoko pod zemljo in ustrezno varovane. To je eden najbolj varnih prostorov južno pod Alpami in bi bil zelo presenečen, če bi komu uspelo prebiti ta varnostni sistem.«

Miha Naglič: Pri vas ni takšne možnosti, kot je bila v SKB banki...

Brane Bertoncelj: »Popolne varnost ni, nekaj možnosti je zmeraj, vendar je zelo majhna. Prav težko si predstavljam, kako bi odpeljali 1.465 ton kovancev in kako bi spregledali kolono tovornjakov.«

Miha Naglič: V Banki Slovenije imate dve glavni skrbi: varnost uvedbe in skrb pred ponaredki...

Brane Bertoncelj: »V zgodovini človeštva ni bilo denarja, ki ga ne bi poskušali ponarediti. Če vemo, da je na celotnem evro območju v obtoku 570 milijard evrov gotovine, ponaredkov ni veliko, najlažje pa jih je unovčiti pri ljudeh, ki so premalo pozorni ali na mestih, kjer se obrača veliko gotovine. V Sloveniji že zdaj seznanjamo prebivalstvo o tem, kako lahko na dokaj preprost način ugotovijo, ali je gotovina pristna ali ne. Ponaredke je možno prepoznati z uporabo treh čutil – otip, pogled, nagib pa tudi po značilnem zvoku.«

Miha Naglič: Verjetno je ponarejati denar vse težje...

Brane Bertoncelj: »Izdelava bankovcev je zapleten tehnološki postopek, z vrsto globinskih obdelav in zaščit, a vedno se najdejo ljudje, ki jih poskušajo na preprost način ponarediti. V Sloveniji večinoma uporabljajo tehniko skeniranja, ki jo omogočajo sodobni računalniki. Vprašanje je tudi, kako odvračati to družbeno nevarno zlo. Če boste v Ameriki ponaredili bankovec za sto dolarjev, boste dobili osem let zapora.«

Miha Naglič: Kako je potekal izbor motivov za nacionalno podobo evro kovancev

Brane Bertoncelj: »Inovativnost Slovencev na tem področju je zelo velika, komisija je prejela kar sedemsto predlogov, od tega dvesto različnih. Ideje so bile tudi, da bi na kovancih upodobili kozolec toplar, kranjsko klobaso, potico, čebele … Po vrsti razprav z oblikovalci, numizmatiki in širšo javnostjo smo izbrali motive, s katerimi se identificiramo - Triglav, Prešerna … Posebnost slovenskih kovancev je v tem, da je na obodu napisan napis Slovenija in da jih ne bodo mogli zamenjevati s slovaškimi ali iz katere druge države.«

Miha Naglič: Ali je bilo ideje res treba prilagajati zahtevam izdelovalcev?

Miha Naglič: Kako bo potekala oskrba z evri na Gorenjskem?

Srečko Korber: »Oskrba prebivalstva z evri se bo začela 15. decembra s prodajo t.i. začetnih paketov evro kovancev, bankomati bodo takoj po uvedbi evra 1. januarja začeli izdajati evre, pet poslovalnic Gorenjske banke – v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in na Bledu bo na praznična dneva, 1. in 2. januarja, odprta od 10. do 14. ure, v tem času pa bo tudi možno zamenjati tolarje za evre.«

Miha Naglič: Koliko evrov boste potrebovali v Gorenjski banki?

Srečko Korber: »Računamo, da bomo dali v obtok 14 ton kovancev, to je 2,7 kubičnega metra, ter 400 kilogramov oz. pol kubičnega metra bankovcev. Precej večja bo količina iz obtoka umaknjenih tolarjev, predvidevamo, da bomo zbrali 35 ton oz. 6,3 kubičnega metra kovancev ter 4,6 tone oz. 6,8 kubičnega metra bankovcev.«

Miha Naglič: Če bi sodil po oglasih v Gorenjskem glasu, niste najbolj zvesti evru, saj ponujate kredite tudi v švicarskih frankih …

Srečko Korber: »Tu ne gre za izkazovanje zvestobe ali nezvestobe evru, ampak za konkuriranje drugim bankam, ki takšna posojila tudi ponujajo. V zadnjem času slišimo opozorila, da za zdaj ugodni krediti lahko postanejo v prihodnje manj ugodni.«

Miha Naglič: Ali pri uvedbi evra pričakujete kakšne težave?

Srečko Korber: »Na prevzem se pripravljamo leto in pol in še posebej intenzivno v zadnjem letu. Za uspešen prehod je zelo pomembna informacijska tehnologija, veliko smo jo testirali, testi so bili uspešni. Kakšnih večjih težav ne pričakujemo, verjetno pa bodo kakšni manjši zapleti. Zahtevna bo tudi logistika, otežijo nam jo lahko tudi zimske vremenske razmere.«

Miha Naglič: Ob ropu v SKB banki smo bili presenečeni, da se kaj takega še lahko zgodi. Ali bančniki sploh še računate na možnost večjega ropa?

Srečko Korber: »V Gorenjski banki izpolnjujemo varnostne standarde Banke Slovenije, a kljub temi smo pripravljeni tudi na tovrstne dogodke. Na Gorenjskem jih je bilo že nekaj, poskusi niso bili uspešni, na Bledu nam je na pomoč priskočil tudi občan.«

Miha Naglič: Na kovancu za dva evra je podoba gorenjskega rojaka, pesnika Franceta Prešerna. Predpostavljamo, da bi Prešeren živel danes in bi dobil Nobelovo nagrado, ki je vredna približno milijon evrov. Kaj bi mu svetovali, če bi prišel v banko vprašat, kako naj razporedi evre?

Srečko Korber: »Mi bi ga prepričali, da bi denar vezal v Gorenjski banki. In da bi Prešeren to storil, ni nobenega dvoma.«

Miha Naglič: Dr. Jože Mencinger je pred nedavnim izjavil, da se bližajo časi, ko bomo spet bral kapital z veliko začetnico – to je Marxov Kapital. Kaj o tej tezi pravite finančniki, ki se ukvarjate s kapitalom z malo začetnico?

Božo Jašovič: »Ne vem, kaj je dr. Mencinger s tem mislil, a močno upam, da se Marxovi časi ne bodo vrnili. Slovenci živimo zadnjih petnajst let iz leta v leto bolje, mogoče nas ravno to lahko malce uspava, kot je tudi nekatere države v naši soseščini - Italijo, Nemčijo, Francijo, ki so doživele blažjo krizo. Če bo produktivnost večja od rasti plač, se nam za prihodnost ni treba bati. Če pa nam bodo plače ušle, bomo izgubljali tržni prostor v širšem evropskem prostoru, potem bodo nastopile tudi težave.«

Brane Bertoncelj: »Ko se pogovarjamo s tujimi strokovnjaki, so presenečeni nad tem, kaj vse nam je uspelo narediti v zadnjih petnajstih letih. Leta 1991, ko smo se razšli z Jugoslavijo, je bruto domači proizvod znašal 6.000 dolarjev, danes je 14.000 dolarjev. Takrat smo imeli negativno gospodarsko rast, zdaj imamo pozitivno, več kot štiriodstotno. V času Jugoslavije smo imeli tudi 250-odstotno inflacijo, danes je 2,5-odstotna. Če bomo znali v prihodnje notranje nemire uskladiti z evropskim duhom, bo Slovenija postala druga Švica, to je država blagostanja in visoke kulture.«

Srečko Korber: »Biti moramo optimisti in upati, da bomo večkrat peli Zdravljico kot brali Kapital.«

Udeležence Glasove preje je med drugim zanimalo, ali bo bankovec za petsto evrov zaradi svoje velike vrednosti nezaželen, kako bo s priložnostnimi kovanci in kaj bo država naredila s tolarji po umiku iz obtoka. »Upam, da z bankovci za petsto evrov ne boste hodili v trgovino, saj boste trgovcem hitro pobrali vso zalogo drobiža. Takšni bankovci sodijo v banke, za vsakodnevno življenje bo treba uporabljati tiste z nižjo vrednostjo,« je dejal Božo Jašovič in se vprašal, ali je možno, da trgovci bankovcev za petsto evrov ne bi sprejemali. »Možno je, to kaže tudi evropska praksa. Trgovci, ki se bojijo predvsem ponaredkov, lahko vnaprej opozorijo potrošnike, da bankovcev za petsto evrov ne sprejemajo, vendar s tem tudi tvegajo, da bodo imeli manj posla.«

Kar zadeva priložnostne evro kovance, se po besedah Braneta Bertonclja delijo na spominske, s katerimi obeležujejo za vso Evropo pomembne dogodke, in na zbirateljske, ki zaznamujejo pomembne dogodke v Sloveniji. Spominske kovance za dva evra bodo izdali prihodnje leto ob 50-letnici podpisa Rimske pogodbe in bodo zakonito plačilno sredstvo na celotnem evro območju. In kaj bo Slovenija naredila z odsluženimi tolarji? Bankovce bodo razrezali, jih kot odpadno surovino odpeljali v deponijo na Ljubljansko barje in jih zasuli z zemljo, del pa jih bodo morda po razvlaknitvi koristno uporabili v industriji. Kovance bodo deformirali in jih potem kot surovino prodali najboljšemu ponudniku na trgu plemenitih oz. barvastih kovin.

Glasova preja je bila v Kranju, v avli poslovalnice Gorenjske banke, ki je bila tudi pokroviteljica preje. Kot je ob tem povedal predsednik uprave Zlatko Kavčič, imajo v banki z zamenjavo denarja veliko izkušenj, saj so v zadnjih petnajstih letih dvakrat menjali denar, menjava tolarjev za evre pa bo že njihova tretja menjava, pri kateri bodo sodelovali. »Ko so prebivalci dvanajstih evropskih držav pred leti prevzemali evro, so o njem zelo malo vedeli. Slovenci že desetletje in več vemo, da obstaja vzporedna valuta, najprej je bila to nemška marka in nato evro. Gorenjci evro že imamo, upam si staviti, da ima vsakdo že kakšnega v žepu ali doma,« je dejal Zlatko Kavčič in dodal: »Da bi se izognili nervozi in dolgim čakalnim vrstam v bančnih poslovalnicah, naj ljudje izpraznijo »šparovce« in tolarsko gotovino čimprej prinesejo v banko, kjer jim bomo ob uvedbi evra tolarje po tečaju zamenjave avtomatično zamenjali za evre. V zadnjih decembrskih dneh naj poskušajo poslovati na negotovinski način in naj imajo pri sebi le minimalno količino tolarjev. Tudi v prvih januarskih dneh naj samo zaradi menjave denarja ne hodijo v banko, prva dva tedna bodo lahko plačevali še v tolarjih in evrih, v banki pa bodo lahko brezplačno zamenjali tolarje za evre vse do 1. marca.«