Največji klavci govedi v državi

V škofjeloški klavnici bodo letos zaklali okrog dvajset tisoč govedi, največ med vsemi klavnicami v Sloveniji.

Škofja Loka - Klavnica v Škofji Loki praznuje letos stoletnico, letnica 1906 je napisana na zunanjosti stavbe, nekateri viri omenjajo tudi starejši datum. V novejši zgodovini je pomembno leto 2003, takrat je klavnica, ki je bila prej last Mesnin dežele Kranjske, začela »obratovati« pod okriljem novoustanovljenega podjetja, Klavnice Škofja Loka, v katerem ima večinski, 56-odstotni delež Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka, preostali del pa zadruge Sloga Kranj, Cerklje, M-Sora Žiri, Naklo, Tržič in Dolomiti Dobrova, občine Kranj, Gorenja vas – Poljane, Šenčur, Železniki in Jezersko ter Mesarija Arvaj. V klavnici koljejo skoraj samo goveda in bolj izjemoma tudi drobnico in prašiče. Medtem ko so lani in predlani zaklali okrog 18 tisoč goved, jih bodo letos bržkone že več kot 20 tisoč, kar je največ med vsemi klavnicami v Sloveniji. Kot je povedal Mitja Vodnjov, ki je 1. januarja letos na direktorskem mestu zamenjal Marka Omana, sta na večji obseg klanja poleg konkurenčnosti njihovih storitev vplivala tudi stečaj Jeseniških mesnin ter pred nedavnim še zaprtje klavnice v Novi Gorici. Približno polovico posla, v poletnih mesecih pa še celo več, jim predstavlja klanje za mesno predelovalni podjetji Mesnine dežele Kranjske in Kras Sežana, ki nimata svoje klavnice in v Škofji Loki koljeta vsa na Gorenjskem in tudi drugod kupljena goveda. Poleg tega koljejo tudi za zadruge in zasebne mesarje, v jesensko zimskem času pa poraste uslužnostno oz. storitveno klanje za kmete z Gorenjskega in tudi od drugod. »Kmetje čakajo na zakol govedi največ deset dni, praktično pa skoraj nič, saj morajo tudi sami načrtovati zakol za nekaj dni naprej,« je dejal Mitja Vodnjov in dodal, da kmetje lahko meso tudi sami odpeljejo domov. Podjetje posluje pozitivno, v prejšnjih letih je imelo letno od 20 do 25 milijonov tolarjev dobička, letos bo dobiček kljub 18 odstotkov večjemu obsegu dela zaradi pritiska na cene in zagotavljanja konkurenčnosti pri uslužnostnem klanju za kmete približno za polovico manjši.

Klavnica bo po dogovoru z občino na sedanji lokaciji lahko le še dvanajst let, potem se bo morala preseliti iz mesta na Trato. Čeprav se zdi leto 2018 še zelo daleč, se na preselitev že pripravljajo, zadnjo besedo o velikosti objekta in vsem drugem bodo imeli lastniki. Ker je izgradnja nove klavnice v razvojnem programu Gorenjske, pričakujejo tudi podporo iz evropskih sredstev.