Od leve: Luka Dakskobler in Gregor Aljančič

Cisterna vode sredi Kranja

Razstava in trije dokumentarci o kranjskih rovih, rudniku in še vedno aktualni cisterni pod Glavnim trgom iz leta 1944.

Kranj - V svet pod mestom vas popelje zanimiva razstava Podzemlje Kranja, ki je na ogled v avli občine in je zaključek projekta »Raziskovanje in dokumentiranje kranjskih rovov«, ki ga je izvedlo Jamarsko društvo Carnium, sofinancirala pa Mestna občina Kranj. V enem delu razstave so na ogled fotografije avtorjev Gregorja Aljančiča (Aljančič je tudi idejni vodja projekta), Luke Dakskoblerja in Damirja Grgorinića, v drugem delu se boste seznanili z zgodovino rudnika pod Šmarjetno, z veliko podzemeljsko cisterno sredi mesta in gradnjo mestnega zaklonišča. Gradnjo zaklonišča je začela načrtovati kranjska občina že leta 1939. Ob okupaciji so dela zastala, spomladi leta 1944 se je gradnje na novo lotila nemška mestna oblast, za izvedbo pa določila dve kranjski podjetji. Denar so prispevala vsa takratna kranjska podjetja. Pri izgradnji skoraj 1300 metrov rovov je sodelovalo 132 delavcev.

Po vojni je bilo zaklonišče zapuščeno, med osamosvojitveno vojno je za kratek čas spet postalo aktualno. V rove pod mestom lahko vstopimo skozi 12 vrat iz štirih smeri (Jelenov klanec, kanjon Kokre, Lajh in po stopnišču izza Prešernovega gledališča). V preteklosti so v njih gojili šampinjone, nesnago, ki je ostala za tem, pa so čistili med akcijo Očistimo Kranj. Želja mnogih je, da bi rove odprli za širšo javnost. Na razstavi boste izvedeli tudi to, da je ob vznožju Šmarjetne na Gorenji Savi na prelomu iz 19. v 20. stoletje deloval manjši rudnik, v katerem so izkopali skoraj 400 metrov rovov in odpeljali 8000 kubičnih metrov rudnine, in da je sredi mesta že od leta 1944 vgrajena velika podzemeljska cisterna za gašenje požarov (globoka 3,5 metra, široka 4 metre in dolga kar 30 metrov). Ker je cisterna napolnjena s čisto vodo, bi v nuji še vedno lahko služila svojemu namenu. Razstava bo na ogled do 17. novembra, po njej pa je, po predhodni najavi, možno tudi strokovno vodenje (www.carnium.si). Na odprtju so premierno predvajali dokumentarni film o kranjskih rovih, Aljančič je povedal, da sledita še filma o rudniku in cisterni, in dodal: »Veseli bomo še kakšnega podatka starejših Kranjčanov glede gradnje zaklonišča, saj so obstoječi viri zelo skromni.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 25. januar 2010 / 07:00

Grošljev Everest

»Mogočen človeški stroj je zagrizel v nepreplezani zahodni greben Everesta. Iz dneva v dan se je dvigala najvišje dosežena točka na gori. Kilometri varovalnih vrvi so bili napeti v njegove prepad...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / petek, 1. november 2013 / 13:32

Sončni Krvavec

Na Krvavec hodimo pozimi predvsem zaradi smučanja, poleti pa zaradi planinskih sprehodov in razgleda v dolino. Fotograf Primož Pičulin je izbral dobro stojišče, z macesnom prekril direktne...

Slovenija / petek, 1. november 2013 / 13:29

Zamejski šport, del slovenskega športa

Ugledna družba se je pretekli petek zbrala v Drumlovi gostilni Pri stari pošti/Alte Post v Ziljski Bistrici/Feistritz an del Gail. Slovenska športna zveza iz Celovca, krovna organizacija s...

Škofja Loka / petek, 1. november 2013 / 13:18

Pri izbiri odločile reference

Direktor Direkcije RS za ceste Gregor Ficko je v torek v Škofji Loki pojasnil, zakaj je razpisna komisija za nadaljevanje del pri gradnji obvoznice izbrala Gorenjsko gradbeno družbo.

GG Plus / petek, 1. november 2013 / 13:03

Čakajoč na večno življenje

Krščanstvo, ki nas uči, da je smrt le stanje na poti iz zemeljskega v večno življenje, je v srednjem veku tudi na naših tleh močno spremenilo kulturo smrti in pokopa, ki je obstajala dotlej. Na nekoli...

GG Plus / petek, 1. november 2013 / 13:02

Bolnišnica v soteski, odrešilna zamisel

Partizansko bolnico Franjo je ustanovil gorenjski rojak, doktor Viktor Volčjak (1913–1987), bil je tudi njen prvi predstojnik. Zanimivo je brati, kako se je odločil za gradnjo bolnice v skriti soteski...