Žganje izboljšajo z zelišči

Na kmetiji pr´Turk v Rovtah pod Jamnikom ima žganjekuha več kot 130-letno tradicijo. Njihova dejavnost je danes precej širša, posebnost njihovih izdelkov pa so dodana zelišča.

Rovte – Na kmetiji pr' Turk v Rovtah pri Podnartu se z žganjekuho ukvarjajo vse od leta 1870. Tedaj so delali predvsem brinovec, s katerim so zalagali marsikatere gorenjske gostilne (vse do leta 1944 so tudi sami imeli gostilno). Sadjarstvo so na kmetiji, ki je bila prvič omenjena že leta 1501, uvedli pred stotimi leti. Tradicijo danes nadaljuje gospodar Ivo Potočnik z družino. »V naših travniških sadovnjakih prevladuje visokodebelno staro drevje, pod katerim je pašni sistem. Imamo namreč okoli 20 pitancev in dojilj, pa tudi nekaj koz,« je pojasnil Potočnik. Približno 200 dreves (jablan, hrušk, orehov, sliv, češenj) vzdržujejo povsem brez škropljenja. »Žal danes mnogi več dajo na videz sadeža kot na kakovost in naravnost,« meni Potočnik in dodaja, da se bo sčasoma verjetno to začelo spreminjati, saj se vse več ljudi zaveda pomena zdravih in naravnih izdelkov.

Pred 15 leti je gospodar začel razmišljati o uvedbi dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki bi jim prinesla dodatni zaslužek. Sčasoma so glede na odziv trga in strank uvajali nove izdelke in tako danes njihova ponudba obsega mnogo več kot le klasično sadno žganje. Poleg hruškovega žganja ter viljamovke in slivovke so »razvili« še žganja z dodatki zelišč. »Naša posebnost je dodajanje zelišč. Dodajamo jih tudi likerjem in celo jabolčnemu kisu, kar je letošnja novost,« je pojasnil Potočnik. Zeliščni kis pa ni edina novost, letos so namreč začeli pridobivati še jabolčni sok, medtem ko imata mošt in suho sadje na kmetiji že daljšo tradicijo. »Žganje delamo po starem postopku, le da ta nekaj let ne priteče več iz klasičnega zidanega kotla, saj imamo zdaj sodobneje urejeno žganjekuho. Kotel je denimo reguliran elektronsko,« je povedal. Tudi kis pridobivajo po starem postopku iz soka. »Naredimo alkoholno vrenje, potem pa ga pretakamo in staramo. Sok pa pridobivamo tako, da iz sadja stisnemo mošt, ga prefiltriramo, da ostane le bister sok. Nadalje je potrebna še pasterizacija, ki uniči škodljive organizme, ki bi se lahko razvili kasneje,« je Potočnik pojasnil postopke in dodal, da sledijo napotkom stare slovenske kuharske knjige. Mogoče je bilo tudi zato njihovo domače sadno žganje dobitnik več zlatih in srebrnih priznanj za kakovost. Izdelke sladijo z medom in sladkorjem.

Turkovi izdelki so se v tem času tako dobro uveljavili, da skoraj polovico prodajo na domu. Pogosto jih stranke kupijo za poslovna darila. »Ostalo prodamo na stojnicah na raznih prireditvah, sodelujemo pa tudi s turističnimi društvi,« je razložil Potočnik. V prihodnje nameravajo bolje poskrbeti za promocijo, saj so Rovte, slikovita vasica pod Jamnikom, precej odročne. Razmišljajo tudi o kmečkem turizmu, ki so ga pred 15 leti že imeli, a je kasneje zamrl. »Danes so razmere precej drugačne, promocija je že zaradi interneta neprimerno lažja kot tedaj,« pravi Potočnik in dodaja, da bodo prav zato do konca leta uredili spletno stran.