En poljub na vsako stran

Vsi tisti, ki nimajo toliko posluha, da bi izvirna praznična voščila pisali sami, si lahko pomagajo s številnimi zbirkami različnih voščil.

Dve takšni knjigi – Sto božično-novoletnih voščil in Za praznik ti voščim, je pred dnevi v Budnarjevi domačiji v Zgornjih Palovčah predstavil tudi Primož Hieng, dolgoletni zbiralec slovenskih voščil in voščilnic, ki ve o tej nepogrešljivi praznični navadi, do katere nas loči le še kakšen mesec dni, povedati veliko zanimivih stvari. Največ voščilnic Slovenci namreč napišemo prav decembra in čeprav si božično-novoletnih praznikov brez tega že ne moremo več predstavljati, so voščilnice najmlajša stvar povezana z božičem. »Prve voščilnice so bile med redovnicami sicer poznane že v 15. stoletju, a navada, da si ljudje v teh prazničnih dneh voščijo pisno, je stara le kakšnih stosedemdeset let. Prava domovina novoletnih voščilnic naj bi bila stara Avstrija in ker smo bili Slovenci takrat v avstro-ogrski monarhiji, spadamo med prve narode na svetu, ki so si pošiljali novoletne voščilnice,« pravi Hieng, ki je približno šeststo najrazličnejših voščil, kolikor jih je zbral doslej, izdal že v šestih zbirkah. »To zadnjo zbirko sem začel pripravljati že ob lanskem božiču in še posebej sem vesel, da sem uspel zbrati veliko sodobnih voščil. Stari verzi imajo namreč pogosto že zelo zastarel jezik,« pravi avtor, ki priznava, da ne sodi med tiste, ki bi imeli toliko posluha, da bi voščila pisali sami, zato vsako leto, ko za novo leto pošlje kakšnih sto, doma izdelanih voščilnic, uporabi kar voščila iz svoji knjig. Pa bodo pisna voščila z leti sploh še aktualna ali jih bodo zamenjale elektronske voščilnice? »Menim, da se to še ne bo kmalu zgodilo, saj Slovenci kar radi pišemo, hkrati pa se tudi zavedamo, da voščilo po elektronski poti ni najbolj kulturno, čeprav je poceni in praktično,« še dodaja Primož Hieng.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 16. marec 2016 / 11:43

Merili bodo togost žil

Obeležitev dneva žil je priložnost, da bolje spoznamo in razumemo pomen in vlogo žil v človeškem telesu. Za zdravje svojih žil pa lahko marsikaj storimo sami. Društvo za zdravje srca in ožilja Slov...

Objavljeno na isti dan


Kranj / petek, 18. avgust 2023 / 22:42

Nova stanovanja, nove težave za kranjske šole

Kranjski župan Matjaž Rakovec je že pred časom napovedal, da bo v Kranju do leta 2026 zgrajenih vsaj tisoč novih stanovanj. Kje se bodo šolali novopriseljeni otroci, če se že sedaj v več kranjskih šol...

Zanimivosti / petek, 18. avgust 2023 / 22:37

Uspehe poganjata sodelovanje in prijateljstvo

Kletni prostori Bežkove vile v Kranju vsak četrtek zvečer oživijo. Na tedenskem društvenem sestanku se za dolgo konferenčno mizo zberejo mladi in stari, vsi v živobarvnih puhastih bundah in športnih j...

Vodice / petek, 18. avgust 2023 / 22:35

Tudi v Vodicah posledice poplav

Vodice – Voda je po županovih podatkih zalila več kot sedemdeset objektov, pretežno kletne prostore, nekje pa tudi bivalne. Na občinski infrastrukturi je največ škode nastalo na cestah. »Gre za pre...

Zanimivosti / petek, 18. avgust 2023 / 22:32

V stiku z naravo in vesoljem

Kaj imata skupnega vesolje in labirint? Oboje je skrivnostno in razburljivo za raziskovanje, pravi Luka Kastelic, ki je letos v Krtini, kraju v bližini Domžal, uresničil idejo o koruznem vesolju.

Izleti GG / petek, 18. avgust 2023 / 22:23

S kolesi in barko po otokih (3. del)

Otok Korčula se razprostira vzporedno z bližnjim kopnim v smeri zahod–vzhod. Dolžina otoka je 46,8 kilometra, širina je od 5,3 do 7,8 kilometra, površina je od 270 kvadratnih kilometrov, t...