En poljub na vsako stran

Vsi tisti, ki nimajo toliko posluha, da bi izvirna praznična voščila pisali sami, si lahko pomagajo s številnimi zbirkami različnih voščil.

Dve takšni knjigi – Sto božično-novoletnih voščil in Za praznik ti voščim, je pred dnevi v Budnarjevi domačiji v Zgornjih Palovčah predstavil tudi Primož Hieng, dolgoletni zbiralec slovenskih voščil in voščilnic, ki ve o tej nepogrešljivi praznični navadi, do katere nas loči le še kakšen mesec dni, povedati veliko zanimivih stvari. Največ voščilnic Slovenci namreč napišemo prav decembra in čeprav si božično-novoletnih praznikov brez tega že ne moremo več predstavljati, so voščilnice najmlajša stvar povezana z božičem. »Prve voščilnice so bile med redovnicami sicer poznane že v 15. stoletju, a navada, da si ljudje v teh prazničnih dneh voščijo pisno, je stara le kakšnih stosedemdeset let. Prava domovina novoletnih voščilnic naj bi bila stara Avstrija in ker smo bili Slovenci takrat v avstro-ogrski monarhiji, spadamo med prve narode na svetu, ki so si pošiljali novoletne voščilnice,« pravi Hieng, ki je približno šeststo najrazličnejših voščil, kolikor jih je zbral doslej, izdal že v šestih zbirkah. »To zadnjo zbirko sem začel pripravljati že ob lanskem božiču in še posebej sem vesel, da sem uspel zbrati veliko sodobnih voščil. Stari verzi imajo namreč pogosto že zelo zastarel jezik,« pravi avtor, ki priznava, da ne sodi med tiste, ki bi imeli toliko posluha, da bi voščila pisali sami, zato vsako leto, ko za novo leto pošlje kakšnih sto, doma izdelanih voščilnic, uporabi kar voščila iz svoji knjig. Pa bodo pisna voščila z leti sploh še aktualna ali jih bodo zamenjale elektronske voščilnice? »Menim, da se to še ne bo kmalu zgodilo, saj Slovenci kar radi pišemo, hkrati pa se tudi zavedamo, da voščilo po elektronski poti ni najbolj kulturno, čeprav je poceni in praktično,« še dodaja Primož Hieng.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / ponedeljek, 12. april 2010 / 07:00

Naši zdravniki so najboljši smučarji na svetu

Kranj - Konec marca je v avstrijskem Lechu potekalo svetovno prvenstvo zdravnikov in farmacevtov v alpskem smučanju. Tradicionalno se je prvenstva udeležila ekipa slovenskih zdra...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / sobota, 26. marec 2016 / 15:09

V nedeljo bomo prešli na poletni čas

V nedeljo ob dveh ponoči se bo začelo obdobje poletnega časa. Uro bomo takrat pomaknili za eno uro naprej, čas ob drugi uri pa se bo štel kot tretja ura. Noč bo torej eno uro krajša.

Cerklje na Gorenjskem / sobota, 26. marec 2016 / 14:59

Pobrali dvajset 'kubikov' odpadkov

Cerklje – Občina Cerklje je minulo soboto organizirala tradicionalno spomladansko čistilno akcijo. Potekala je po vseh krajih v občini, vanjo pa se je vključijo okoli tisoč občanov, med njimi več k...

Kranj / sobota, 26. marec 2016 / 14:59

Andrić svetnik namesto Nikolićeve

Kranj – Na sredini seji so kranjski mestni svetniki sprejeli več kadrovskih sprememb. Tako je svetnico Sando Nikolić (SMC), ki je odstopila, nadomestil Aleksandar Andrić, naslednji kandidat z liste...

GG Plus / sobota, 26. marec 2016 / 14:52

Janez Krstnik Kersnik, Čopov in Prešernov učitelj

Samo zares izredni pedagogi so tako priljubljeni, kot je bil Janez Krstnik Kersnik, sin premožnega kmeta, mlinarja in žagarja, kjer se je po domače reklo pri Žagarju v Mostah pri Žirovnici. Rodil s...

Nasveti / sobota, 26. marec 2016 / 14:50

Vzpon do smučišča

Orlove glave (1682 m) skozi Žagarjev graben – Vzpon skozi graben do smučišča na Voglu, kjer se da smučati le na naravnem snegu. Dolg vzpon, ponekod naporen, na koncu bogato nagradi.