En poljub na vsako stran

Vsi tisti, ki nimajo toliko posluha, da bi izvirna praznična voščila pisali sami, si lahko pomagajo s številnimi zbirkami različnih voščil.

Dve takšni knjigi – Sto božično-novoletnih voščil in Za praznik ti voščim, je pred dnevi v Budnarjevi domačiji v Zgornjih Palovčah predstavil tudi Primož Hieng, dolgoletni zbiralec slovenskih voščil in voščilnic, ki ve o tej nepogrešljivi praznični navadi, do katere nas loči le še kakšen mesec dni, povedati veliko zanimivih stvari. Največ voščilnic Slovenci namreč napišemo prav decembra in čeprav si božično-novoletnih praznikov brez tega že ne moremo več predstavljati, so voščilnice najmlajša stvar povezana z božičem. »Prve voščilnice so bile med redovnicami sicer poznane že v 15. stoletju, a navada, da si ljudje v teh prazničnih dneh voščijo pisno, je stara le kakšnih stosedemdeset let. Prava domovina novoletnih voščilnic naj bi bila stara Avstrija in ker smo bili Slovenci takrat v avstro-ogrski monarhiji, spadamo med prve narode na svetu, ki so si pošiljali novoletne voščilnice,« pravi Hieng, ki je približno šeststo najrazličnejših voščil, kolikor jih je zbral doslej, izdal že v šestih zbirkah. »To zadnjo zbirko sem začel pripravljati že ob lanskem božiču in še posebej sem vesel, da sem uspel zbrati veliko sodobnih voščil. Stari verzi imajo namreč pogosto že zelo zastarel jezik,« pravi avtor, ki priznava, da ne sodi med tiste, ki bi imeli toliko posluha, da bi voščila pisali sami, zato vsako leto, ko za novo leto pošlje kakšnih sto, doma izdelanih voščilnic, uporabi kar voščila iz svoji knjig. Pa bodo pisna voščila z leti sploh še aktualna ali jih bodo zamenjale elektronske voščilnice? »Menim, da se to še ne bo kmalu zgodilo, saj Slovenci kar radi pišemo, hkrati pa se tudi zavedamo, da voščilo po elektronski poti ni najbolj kulturno, čeprav je poceni in praktično,« še dodaja Primož Hieng.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 3. avgust 2016 / 21:00

Dejavnost Predtržanov

Najprej naj predstavimo še nedokončan seznam Predtržanov graditeljev koče v povezavi z njih predniki (glej sliko).

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / / 07:00

Mi plešemo

Slovenci so se že navadili, da enkrat letno v Ljubljani pripravijo dan aerobike, Plesna zveza Slovenije je podelila priznanja, pred časom so nam predstavili vrhunski izdelek, ki je vseboval zlato, sed...

Mularija / / 07:00

Učenke s pisateljsko žilico

Med zmagovalci literarnega natečaja Gradim svet iz besed so bile tudi tri gorenjske učenke: Tina Malenšek iz Preske, Petra Piber z Bleda in Ana Krajšek z Jesenic.

Prosti čas / / 07:00

Čemaž, naravno zdravilo

Čemaž, ki ga poznamo tudi pod imenom divji česen, gozdni česen, kačji lek, štrkavec ter medvedji česen, ima številne zdravilne učinke, lahko pa ga uporabite tudi za spomladansko očiščevalno sredstvo,...

Prosti čas / / 07:00

Smučarska avantura z radiem

Radio Si - Radio Slovenia International, ki kot 4. nacionalni radijski program deluje v okviru RTV Slovenija, je organiziral smučanje izpod Mont Blanca, ki je potekalo od 22. do 27. februarja v franco...

GG Plus / / 07:00

Za vsak okus ena

V Komendi smo tokrat spraševali, kako dobro poznate kranjsko klobaso, kako pogosto in s čim najraje jo jeste in ali se Slovenci z njo primerno ponašamo.