Žabe na Prešernovem odru

Besedilo Gregorja Strniše je zaradi svoje tematike, želje po bogastvu ne glede na ceno, danes še kako aktualno.

Kranj - Za tretjo premiero letošnje sezone, ki je bila v soboto, so si v Prešernovem gledališču Kranj izbrali besedilo iz zakladnice slovenske klasike, dramo Žabe Gregorja Strniše. Vsekakor gre za delo, vredno pozornosti, saj avtor ob zgodbi preobrazbe iz reveža v bogataša spregovori tudi o vprašanjih identitete, problemih naših (ne)izpolnjenih želja, o obstoju duše in metafizike ter večnem vprašanju, kdo smo. Prav zaradi svoje tematike - želja po bogastvu ne glede na ceno - je Strniševo besedilo, napisal ga je leta 1967, danes verjetno še bolj aktualno kot kdajkoli poprej. Strniša je imenoval svojo dramo moraliteta in jo podnaslovil Prilika o ubogem in bogatem Lazarju, s tem pa poudaril njeno navezavo na srednjeveške dramske zvrsti. A če v srednjeveških moralitetah pride do rešitve in vrnitve v nedolžno stanje s pokoro, v svetu, ki ga prikazujejo Žabe, Boga ni. Zato pokora ni možna, funkcijo pozitivne metafizike pa v Žabah prevzame Hudič.

Režijo in scenografijo so zaupali mlademu Jaki Ivancu, ki je v Prešernovem gledališču režiral prvič, z željo, da Žabe znova zadihajo v duhu časa kot tudi v svoji večnosti. Dramaturginji sta Jera Ivanc in Marinka Poštrak, kostumografka Maja Ljubotina, avtor glasbe Davor Herceg, lektor Arko in oblikovalec maske Matej Pajntar. Vloge so oblikovali Peter Musevski (točaj), Rok Vilhar (Lazar in Lazarus) ter Vesna Pernarčič - Žunić (Babica in Evica). Vsi vpleteni so svojo nalogo opravili odlično.