Kapelica na Mladi je le eden od mnogih elementov komendske kulturne dediščine, opisanih v katalogu.

Dediščina, popisana v knjigi

Komendčani so popisali vse elemente kulturne dediščine v svoji občini in izdali bogat katalog, ki ga bodo prejela vsa gospodinjstva v občini.

Komenda – Katalog Po poteh kulturne dediščine v občini Komenda je začel nastajati pred dobrimi petimi leti, ko je župan Tomaž Drolec ustanovil občinski odbor za kulturno dediščino z namenom, da se popiše in s tem iztrga pozabi bogata in raznovrstna, a do takrat premalo znana kulturna dediščina v občini. Vodenje odbora je prevzela dr. Marta Ciraj, člani, ki so s svojim strokovnim in prostovoljnim delom na posameznih področjih še sodelovali, pa so bili: Viktorija Drolec, Jože Pavlič, Ivan Hlade, Mojca Tercelj Otorepec s kranjskega zavoda za varovanje kulturne dediščine, Dušan Vinkovič, Anton Jagodic in Milan Bremšak. »Na začetku sploh nismo vedeli, kako se stvari lotiti in koliko bo elementov, ki naj bi jih popisali. Ko smo se lotili dela, se je izkazalo, da je naša občina s kulturno dediščino zelo bogata; ker pa smo naleteli še na izredno podporo in odobravanje domačinov, nam dela res ni manjkalo,« so na predstavitvi knjige povedali člani odbora. Temeljit popis je plod terenskega dela, številnih pogovorov z domačini, ki so o posameznih elementih še vedeli kaj povedati, fotografiranja in snemanja ter branja različne literature, rezultat pa je obsežna in slikovno zelo bogata knjiga, ki na več kot dvesto straneh ponuja seznam kulturne dediščine po posameznih naseljih občine in po posameznih sklopih, kot so cerkve, kapelice, znamenja, kozolci ipd. V knjigi je več kot petsto fotografij ter veliko skic in kart. »Vse podatke, ki smo jih v teh petih letih zbrali, smo na terenu večkrat preverili, a v teh letih se je že marsikaj spremenilo. Marsičesa, kar zdaj lahko vidimo v knjigi, zaradi zoba časa že ni več, tudi marsikdo, ki je še pred leti bil naš informator, je že umrl. Dediščina je popisana, a ujeli smo le trenutek časa. Za to pa je bil že skrajni čas, saj so mladi o dediščini v svojem kraju vedeli že zelo malo. Želeli smo vzbuditi občutek in zavest, da smo povezani s preteklostjo, saj je kulturna dediščina živa le tedaj, ko zanjo skrbijo ljudje,« sta poudarila dr. Marta Ciraj in Jože Pavlič in se v imenu vseh sodelujočih zahvalila občini, ki je omogočila, da bodo v prihodnjih dneh knjigo na dom brezplačno prejela vsa komendska gospodinjstva.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sreda, 17. januar 2024 / 15:10

V spomin: Alojz Štirn, slikar (1937–2023)

Decembra lani so na pokopališču v Predosljah pokopali Alojza Štirna iz Britofa. Rodil se je 10. decembra leta 1937 v Pristavi pri Tržiču. Po osnovni šoli je končal tekstilno šolo v Kranju...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...