Davkarija postaja prijazna

Gospodarske in socialne reforme za povečanje blaginje v Sloveniji so kompromis, vendar korak v pravo smer.

Škofja Loka – V sredo zvečer je bila v Miheličevi galeriji v Kašči zanimiva okrogla miza o gospodarskih in socialnih reformah za povečanje blaginje v Sloveniji, ki jo je organiziral Dušan Krajnik, kandidat za župana občine Škofja Loka. Čeprav je bilo to predvolilno srečanje, pa je Krajnik takoj na začetku obljubil, da ta večer volitev in sploh politike ne bodo omenjali, in to obljubo skupaj s svojimi gosti tudi držal. Dušan Krajnik, ki profesionalno opravlja funkcijo pomočnika generalnega sekretarja Obrtne zbornice Slovenije za gospodarski sistem in politiko, sicer pa je bil član odbora za reforme, ki ga je vodil nekdanji minister za razvoj dr. Jože P. Damjan, član skupine dr. Marka Kranjca za pripravo predlogov sprememb davčne zakonodaje, član Ekonomsko socialnega sveta in vodja ožje pogajalske skupine za pogajanja o socialnem sporazumu, je prav gotovo oseba, ki o temi te okrogle mize zelo veliko ve. Poslušalcem, pretežno iz obrtniških oziroma podjetnikih vrst, ki so v sredo skoraj povsem napolnili Miheličevo galerijo, pa je Krajnik pripeljal tudi izredno zanimive goste: direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj dr. Janeza Šušteršiča, direktorja Davče uprave RS Ivana Simiča ter znanega in uspešnega podjetnika, ki izdeluje letala in je sodeloval pri snovanju reform, Iva Boscarola. Povedano je bilo in tudi iz prijetnega nastopa samega je mogoče ugotoviti, da jih je skupno delo povezalo in da so osebni prijatelji.

Korak v pravo smer

Uvod v razpravo je podal dr. Šušteršič, ki je kot direktor UMAR prav sedaj pripravil poročilo o reformnih ukrepih za EU. Prepričan je, da se poslovno okolje v Sloveniji izboljšuje, čeprav so reformski ukrepi kompromis, znatno manj od v začetku predlaganega. Za postopno zmanjševanje davka na dobiček pravih oseb je dejal, da je to položno stopnišče k razbremenjevanju gospodarstva, meni pa, da bo zelo pomembno tudi sprejemanje nekaterih socialnih reform: za izboljšanje razmerja med prihodki za delo in »nedelo«, za vezavo socialnih pomoči na sprejemanje dela, o usklajevanju pomoči le z inflacijo. Vsi cilji reform po njegovem mnenju sicer niso doseženi, so pa reforme zagotovo korak v pravo smer.

Davčnim zavezancem bo odgovarjala Lepa Vida

Bolj konkreten je bil Ivan Simič, ki je poudaril, da je pač njegova naloga le izvajanje reformiranih zakonov na čim bolj prijazen način. Zato so se na davčni upravi lotili vrste projektov, ki naj olajšajo stike in opravke na upravi. Letos so tam dobili kar 266 tisoč vprašanj, kar je seveda ogromna obremenitev. Kot rešitev so našli robota – avtomat, poimenovan Lepa Vida, ki bo odgovarjal na standardna vprašanja davčnih zavezancev po telefonu, elektronski pošti ali SMS. Sploh je precejšen del sprememb, ki se uvajajo, vezan na sodobno informatizacijo davčnih postopkov, uvaja se enotno davčno knjigovodstvo, do katerega bodo imeli elektronski dostop tudi zavezanci. Na davčnih uradih in izpostavah bodo uvedli blagajne, kjer bo mogoče davčne obveznosti plačati v gotovini ali s kartico, poslovanje bodo prilagodili standardom ISO, davčna uprava pa naj bi dobila tudi svoj znak in zastavo. Davčni zavezanci lahko zaprosijo za trimesečno obročno ali odloženo plačilo, brez posebnih zapletov pa naj bi pravne osebe lahko odložile plačilo za 12 ali 24 mesecev, če ga zavarujejo s hipoteko. V primerih javnih napadov na davčno upravo ta ne bo pri odgovorih več varovala tajnosti podatkov. Novost je tudi ta, da odločb o plačilu nadomestila za stavbno zemljišče in o odmeri dohodnine ne bodo več pošiljali priporočeno. Prihodnje leto naj bi že dobili predizpolnjene obrazce dohodninske napovedi, ki jih bomo morali potrditi, v letu 2008 pa le še dohodninsko odločbo.

Vlaganja so vendar gibalo razvoja

Seveda je imel na predlagane reforme nekoliko drugačen pogled podjetnik Ivo Boscarol, ki pravi, da za razliko od Šušteršiča in Simiča ne more 'odstopiti iz osebnih razlogov'. Nikakor se ne strinja s tem, da vlaganja pri davku iz dobička niso več davčna olajšava, saj so prav investicije po njegovem mnenju gibalo razvoja, katerega 'sadeže' obiramo z visoko rastjo prav sedaj. Strinja se, da je postopno zmanjševanje tega davka stopnišče navzgor (do 'goloba na strehi'), vendar dodaja, da iz brezna, v katerega so bili potisnjeni. Pri poenostavljanju davčne zakonodaje smo ostali na pol poti, reformski kompromis pa ustvarja le socialni mir in tiho gospodarstvo. Izrednega pomena se mu zdi, ali bo pri delovnopravni zakonodaji mogoče doseči večjo fleksibilnost, ki bi občutno povečala zaposlovanje.

Davkarija postaja bolj prijazna

Po uvodih, ki so jih prisotni nagradili z aplavzi, je sledila razprava, ki jo je spretno vodil Dušan Krajnik. Obsegala je predvsem davčna vprašanja in nove rešitve, od davčne amnestije, polnitve proračunskega primanjkljaja do problema usklajevanja pokojnin. Iz vsega povedanega je prevladala ugotovitev, da davčna uprava resnično postaja prijaznejša, bolj pa se bo morala za prijaznejši odnos potruditi tudi država. Opisane spremembe bodo zagotovo zmanjšale število vsakoletnih zahtev slovenske obrti. Duhoviti zaključek je bil, da »zadnji opomin davkarije seveda ne pomeni njenega ukinjanja!«