Evropa svari pred zlomom javnih financ

Mednarodni denarni sklad in evropska komisija opozarjata Slovenijo, da je glede vzdržnosti javnih financ med najbolj ogroženimi v Evropski uniji.

Mednarodni denarni sklad in evropska komisija sta pretekli teden objavila poročilo oziroma analizo, po kateri je Slovenija med tremi članicami Evropske unije, v kateri bodo dolgoročne posledice staranja prebivalstva za javni proračun najhujše. Namen poročil in analiz je spodbuditi vlade držav k pravočasnim reformam pokojninskih sistemov in sistemov zdravstvenega varstva, še preden se javne finance zlomijo pod nakopičenimi socialnimi izdatki v prihodnjih desetletjih.

Hude posledice staranja prebivalstva

Po omenjenih ocenah je osnovni vzrok za grožnje stabilnosti javnih financ v staranju prebivalstva, saj za Slovenijo ocenjujejo, da se bo delež prebivalcev starejših od 65 let, glede na prebivalce v starosti od 15 do 64 let, povečal s sedanjih 21 na celo 52 odstotkov v letu 2050, kar bo zaradi nizke rodnosti pri nas nad povprečjem EU. Delež aktivnega prebivalstva naj bi po teh napovedih padel s 70,4 odstotka na 56 odstotkov leta 2050, število starejših delavcev med 55. in 64. letom pa naj bi se v istem obdobju povečal s 25,6 na kar 53 odstotkov. Posledično se bodo povečali izdatki s sedanjih 24,2 odstotka bruto domačega proizvoda na 33,8 odstotka, pri čemer je največji porast pri stroških za pokojnine (s sedanjih 11 odstotkov na 18,3), izdatkih za zdravstvo (iz 6,4 odstotkov na 8) in za dolgotrajno oskrbo (z 0,9 na 2,2 odstotka).

Skromnejše bodo tudi rasti

Drugi pomemben vzrok za evropsko zaskrbljenost nad perspektivami slovenskih javnih financ, pa je poleg staranja prebivalstva v precej skeptičnih ocenah bodoče slovenske gospodarske rasti. Ocenjujejo namreč, da bo ta rast s sedanje 3,7-odstotne povprečne rasti v obdobju 2004 do 2010 padla do leta 2050 na 1,1 odstotka, spregleduje pa se tudi sorazmerno majhen javnofinančni primanjkljaj, ki naj bi se po vladnih napovedih že v prihodnjih dveh letih zmanjšal pod en odstotek. Podobno velja tudi za zadolženost naše države, ki je s pod 30 odstotki med najnižjimi v EU.

Naše ocene so drugačne

Poročilo MDS in evropske komisije o stanju in možnostih javnofinančnih gibanj so v Sloveniji naletele na zelo različna mnenja in komentarje. Medtem ko so ocene najbolj pristojnih – premiera Janše in finančnega ministra Bajuka, enotne o tem, da imamo stabilen sistem, ki ga bomo lahko v prihodnjih desetletjih še pravočasno prilagajali gibanjem, pa so mnenja stroke zelo različna: od alarmantnih pozivov k takojšnjemu ukrepanju (podaljševanje delovne dobe, dodatna zavarovanja, odprava indeksacije pokojnin), do zmernejših ocen, po katerih bo po približno desetih letih treba dopolniti sedanjo pokojninsko reformo, ki da daje dobre, pričakovane rezultate.