Muzejska soba v Pirčevi hiši

Na Roženvenskem klancu v Kranju je Darja Okorn odstrla del preteklosti: barvarsko obrt, delo Cirila Pirca in njegove zasluge za Kranj, pa tudi meščansko oblačilno kulturo.

Kranj - »Pred leti sem pri urejanju in čiščenju hiše, v kateri prebiva naš rod že več kot 250 let, našla številne osebne predmete in spomine, ki vsak na svoj način pričujejo o življenju, delu in prizadevanjih naših prednikov,« je Darja Okorn napisala v brošuri Pirčeva barvarna in družina. Drobna knjižica je izšla ob nedavni otvoritvi muzejske sobe v domači hiši. »V začetku 90-ih let je Nada Holynski, danes žal že pokojna kustodinja v Gorenjskem muzeju, pripravila razstavo Gorenjska industrija od manufakture do danes in takrat sva se pogovarjali o zapuščini v naši hiši. Nekaj let zatem je začela s popisom muzejskih eksponatov. Gospa Nada je bila tudi prepričana, da si moj stari oče, Ciril Pirc, zasluži posebno spominsko sobo,« je povzela začetke Darja Okorn.

Da izročilo res ne bi šlo v pozabo, se je Okornova odločila, da bodo v hiši uredili muzejsko sobo v prostoru, v katerem so v času obrti, s katero so začeli v prvih desetletjih 18. stoletja, likali blago. »Že prostor sam je zanimiv. V njem sta shranjeni napravi za likanje blaga iz leta 1797 in leta 1809. Sta ostanek barvarne in trgovine, ki sta dajali kruh in zaslužek sedmim rodovom družine Pirc in sta eni redkih še ohranjenih v Sloveniji. Pomemben je tudi prispevek Milke Bertoncelj, saj sem z njeno pomočjo opisala postopek, kako se od lanu pride do blaga. Posebno mesto sem dala predstavitvi dela in življenja mojega deda, Cirila Pirca, ki je bil od leta 1921 do 1935 kranjski župan. Med svojim županovanjem je pripomogel, da se je Kranj iz zaspanega podeželskega mesteca med obema svetovnima vojnama razvil v drugo največje mesto tekstilne industrije v tedanji Sloveniji. Prostor v sobi zaokrožijo ostanki meščanske oblačilne kulture, kot je na primer poročna obleka vijolične barve iz leta 1893,« je povedala Darja Okorn.

»Muzejsko sobo bom srčno rada pokazala vsem tistim, ki jih to zanima. Potrebno pa se je najaviti na telefonski številki 04/202 70 11 ali na 040/79 11 96,« je zaključila sogovornica, ki je sobo uredila zgolj s pomočjo družinskega proračuna. Zaradi pomanjkanja sredstev pa je za zdaj le njena tiha želja, da bi uredili še en prostor v hiši, t. i. virštat, v katerem so barvali blago. V tem prostoru še vedno stoji impozanten dimnik, obsega desetih metrov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / / 22:16

Nika Križnar je evropska prvakinja

V nedeljo so se v Krakovu zaključile tretje evropske igre, naši športniki pa so osvojili trinajst kolajn.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sobota, 18. december 2021 / 17:50

Nova generacija diplomantov MBA

Bled – Na IEDC – Poslovni šoli Bled so v petek podelili diplome letošnji in lanski generaciji diplomantov mednarodnega podiplomskega študija menedžmenta MBA, pet znanstvenih doktoratov ter naziva p...

Zanimivosti / sobota, 18. december 2021 / 17:50

Snežne radosti

Nizke temperature, ki vztrajajo blizu ledišča, še posebej veselijo najmlajše, saj to pomeni, da se bo zapadli sneg obdržal vsaj do božično-novoletnih počitnic. Zimskim radostim so se mnogi prepusti...

Kronika / sobota, 18. december 2021 / 17:47

Veliko povoženj divjadi

Kranj – Gorenjski policisti opozarjajo voznike, naj bodo pozorni na divjad na cesti. V zadnjih dneh so namreč obravnavali povečano število povoženj divjadi.

GG Plus / sobota, 18. december 2021 / 17:47

Spodbuda pri soočanju z izzivi

Zakaj pa ne? je svojo knjigo, ki bo izšla v teh dneh, naslovil učitelj angleščine David Stegu, doma od Sv. Duha. V njej je popisal dogodivščine, v katere ga je v minulih letih zanesel njegov popotnišk...

GG Plus / sobota, 18. december 2021 / 15:41

Planinski dom na Zelenici

Dom stoji na majhni ravnici Zeleniškega sedla med severnim ostenjem Begunjščice in južnim pobočjem obmejnega grebena Na Možeh. Prvo kočo na Zelenici je leta 1929 zgradilo pet zasebnikov, vendar je...