Muzejska soba v Pirčevi hiši

Na Roženvenskem klancu v Kranju je Darja Okorn odstrla del preteklosti: barvarsko obrt, delo Cirila Pirca in njegove zasluge za Kranj, pa tudi meščansko oblačilno kulturo.

Kranj - »Pred leti sem pri urejanju in čiščenju hiše, v kateri prebiva naš rod že več kot 250 let, našla številne osebne predmete in spomine, ki vsak na svoj način pričujejo o življenju, delu in prizadevanjih naših prednikov,« je Darja Okorn napisala v brošuri Pirčeva barvarna in družina. Drobna knjižica je izšla ob nedavni otvoritvi muzejske sobe v domači hiši. »V začetku 90-ih let je Nada Holynski, danes žal že pokojna kustodinja v Gorenjskem muzeju, pripravila razstavo Gorenjska industrija od manufakture do danes in takrat sva se pogovarjali o zapuščini v naši hiši. Nekaj let zatem je začela s popisom muzejskih eksponatov. Gospa Nada je bila tudi prepričana, da si moj stari oče, Ciril Pirc, zasluži posebno spominsko sobo,« je povzela začetke Darja Okorn.

Da izročilo res ne bi šlo v pozabo, se je Okornova odločila, da bodo v hiši uredili muzejsko sobo v prostoru, v katerem so v času obrti, s katero so začeli v prvih desetletjih 18. stoletja, likali blago. »Že prostor sam je zanimiv. V njem sta shranjeni napravi za likanje blaga iz leta 1797 in leta 1809. Sta ostanek barvarne in trgovine, ki sta dajali kruh in zaslužek sedmim rodovom družine Pirc in sta eni redkih še ohranjenih v Sloveniji. Pomemben je tudi prispevek Milke Bertoncelj, saj sem z njeno pomočjo opisala postopek, kako se od lanu pride do blaga. Posebno mesto sem dala predstavitvi dela in življenja mojega deda, Cirila Pirca, ki je bil od leta 1921 do 1935 kranjski župan. Med svojim županovanjem je pripomogel, da se je Kranj iz zaspanega podeželskega mesteca med obema svetovnima vojnama razvil v drugo največje mesto tekstilne industrije v tedanji Sloveniji. Prostor v sobi zaokrožijo ostanki meščanske oblačilne kulture, kot je na primer poročna obleka vijolične barve iz leta 1893,« je povedala Darja Okorn.

»Muzejsko sobo bom srčno rada pokazala vsem tistim, ki jih to zanima. Potrebno pa se je najaviti na telefonski številki 04/202 70 11 ali na 040/79 11 96,« je zaključila sogovornica, ki je sobo uredila zgolj s pomočjo družinskega proračuna. Zaradi pomanjkanja sredstev pa je za zdaj le njena tiha želja, da bi uredili še en prostor v hiši, t. i. virštat, v katerem so barvali blago. V tem prostoru še vedno stoji impozanten dimnik, obsega desetih metrov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / ponedeljek, 24. junij 2013 / 08:01

Gorenjski glas, št. 50

Gorenjski glas, 24. junij 2013, št. 50

Objavljeno na isti dan


Bohinj / nedelja, 9. april 2023 / 18:05

Ne bodo preganjali, usmerjali pa

V Bohinju pripravljajo tako imenovani akcijski načrt za upravljanje obiskovalcev v destinaciji s poudarkom na območju Bohinjskega jezera z okolico. Obiskovalce želijo usmerjati na način, da bo doživet...

Kamnik / nedelja, 9. april 2023 / 18:04

Projekt štirih občin

V uporabo so predali prvi del kolesarske povezave od Kamnika do Ljubljane, urejene z namenom, da bi prebivalci tega območja avtomobile čim večkrat zamenjali s kolesom.

Kronika / nedelja, 9. april 2023 / 21:45

Reševalci: V plazu pod Malo Mojstrovko trije težje poškodovani, razmere v gorah zahtevne

V plazu, ki je dopoldne na območju Male Mojstrovke odnesel pet slovenskih planincev, so se trije težje poškodovali, dva pa lažje, so na novinarski konferenci povedali pristojni. Vsi naj bi ostali v bo...

Zanimivosti / nedelja, 9. april 2023 / 17:16

Iskan

Na zaključku sezone v smučarskih skokih se je v Planici od skakalne kariere poslovil zelo priljubljeni Cene Prevc. V množici obiskovalcev je bila opazna njegova navijačica, ki mu je na izv...

GG Plus / nedelja, 9. april 2023 / 17:14

Kako je Naum ukanil financarja

Naša vas je že od nekdaj znana, da se tu pridela kar veliko sadja. Tako jabolk kot hrušk in tudi češpelj. Kar nekaj so kmetje zaslužili s prodajo sadja, še več pa s tistim, kar se je dalo...