Muzejska soba v Pirčevi hiši

Na Roženvenskem klancu v Kranju je Darja Okorn odstrla del preteklosti: barvarsko obrt, delo Cirila Pirca in njegove zasluge za Kranj, pa tudi meščansko oblačilno kulturo.

Kranj - »Pred leti sem pri urejanju in čiščenju hiše, v kateri prebiva naš rod že več kot 250 let, našla številne osebne predmete in spomine, ki vsak na svoj način pričujejo o življenju, delu in prizadevanjih naših prednikov,« je Darja Okorn napisala v brošuri Pirčeva barvarna in družina. Drobna knjižica je izšla ob nedavni otvoritvi muzejske sobe v domači hiši. »V začetku 90-ih let je Nada Holynski, danes žal že pokojna kustodinja v Gorenjskem muzeju, pripravila razstavo Gorenjska industrija od manufakture do danes in takrat sva se pogovarjali o zapuščini v naši hiši. Nekaj let zatem je začela s popisom muzejskih eksponatov. Gospa Nada je bila tudi prepričana, da si moj stari oče, Ciril Pirc, zasluži posebno spominsko sobo,« je povzela začetke Darja Okorn.

Da izročilo res ne bi šlo v pozabo, se je Okornova odločila, da bodo v hiši uredili muzejsko sobo v prostoru, v katerem so v času obrti, s katero so začeli v prvih desetletjih 18. stoletja, likali blago. »Že prostor sam je zanimiv. V njem sta shranjeni napravi za likanje blaga iz leta 1797 in leta 1809. Sta ostanek barvarne in trgovine, ki sta dajali kruh in zaslužek sedmim rodovom družine Pirc in sta eni redkih še ohranjenih v Sloveniji. Pomemben je tudi prispevek Milke Bertoncelj, saj sem z njeno pomočjo opisala postopek, kako se od lanu pride do blaga. Posebno mesto sem dala predstavitvi dela in življenja mojega deda, Cirila Pirca, ki je bil od leta 1921 do 1935 kranjski župan. Med svojim županovanjem je pripomogel, da se je Kranj iz zaspanega podeželskega mesteca med obema svetovnima vojnama razvil v drugo največje mesto tekstilne industrije v tedanji Sloveniji. Prostor v sobi zaokrožijo ostanki meščanske oblačilne kulture, kot je na primer poročna obleka vijolične barve iz leta 1893,« je povedala Darja Okorn.

»Muzejsko sobo bom srčno rada pokazala vsem tistim, ki jih to zanima. Potrebno pa se je najaviti na telefonski številki 04/202 70 11 ali na 040/79 11 96,« je zaključila sogovornica, ki je sobo uredila zgolj s pomočjo družinskega proračuna. Zaradi pomanjkanja sredstev pa je za zdaj le njena tiha želja, da bi uredili še en prostor v hiši, t. i. virštat, v katerem so barvali blago. V tem prostoru še vedno stoji impozanten dimnik, obsega desetih metrov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / ponedeljek, 6. julij 2009 / 07:00

Zahtevajo poplavno varnost

V Železnikih upajo, da bo država čim prej poskrbela za njihovo poplavno varnost in omogočila hitrejšo sanacijo po ujmi, je ob občinskem prazniku poudaril župan Mihael Prevc.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala