Ciril Osolnik je s slamo prekril številne strehe v Tuhinjski dolini in okolici.

Mojster slamnatih streh

Ciril Osolnik iz Potoka je eden redkih, ki še zna prekrivati slamnate strehe.

Potok – Enega zadnjih mojstrov te nekdaj zelo cenjene domače obrti v Tuhinjski dolini smo ujeli kar pri delu samem. Pa ne pri prekrivanju prave strehe, saj tega ne počne več – zaradi starosti, pa tudi zato, ker je skorajda zmanjkalo takšnih streh – temveč na etnološki prireditvi v Snoviku, kjer je svoje spretnosti z veseljem prikazal na maketi kozolca. »Tega dela sem se naučil že zelo zgodaj, saj je s slamo prekrival že moj oče. Nekajkrat me je vzel s sabo, večkrat sem mu pomagal in tako sem se kar hitro naučil še sam,« se spominja svojih začetkov in nekoliko zamišljeno doda, da je doslej prekril že toliko streh, da jih ne šteje več, predvsem hleve in kozolce, nekdaj pa tudi stanovanjske hiše. Zdaj se sem in tja najde le še kakšen vikend, a po njegovih besedah je povpraševanja še dovolj – veliko manj je ljudi, ki bi to znali opraviti. In kaj vse je treba znati, da takšna streha ne pušča? »Začne se že pri dobri slami – najboljša in tudi najlepša je ržena, pa tudi pšenična je lahko dobra. Slamo najprej očistimo in preberemo ter naredimo t. i. škompe, nekakšne snope, ki jih nato z leskovimi palicami pritrdimo na latano streho in povežemo s srobotom ali vrbovimi vejami. Slamo začnemo polagati od spodaj navzgor, sproti pa jo ravnamo s posebno desko, da je enakomerno razporejena. To delo je izredno natančno in počasno, in če je krovec površen, bo streha kmalu puščala,« strokovno razloži in doda, da pravilno prekrita streha zdrži tudi do 35 let, torej toliko kot glineni strešniki. Svojo zadnjo pravo streho je Ciril Osolnik prekril že pred nekaj leti. Da njegovo znanje ne bo pozabljeno, si prizadevata sin Drago in sosed Rajko Žebaljec, ki se obrti z veseljem učita, »da bomo to, če bo volja, še znali delati,« kakor pravita.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / četrtek, 2. junij 2011 / 07:00

Alpsko cvetje kot na dlani

Prva skupina obiskovalcev je v nedeljo na hribčku Goričca ob cvetoče rastline postavila tablice z imeni. Tako so simbolično odprli naravni botanični vrt pri kampu Danica v Bohinjski Bistrici.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / torek, 3. oktober 2006 / 06:00

Tradicionalno grajena hiša v svetu je lesena

Čeprav živimo v eni z gozdovi, torej lesom, relativno najbogatejših držav na svetu, pa vprašanje: "Kakšni so evropski in svetovni trendi v razmerju med tradicionalno gradnjo hiš in gradnjo z lesom", r...

Nasveti / torek, 3. oktober 2006 / 06:00

Kapa na kepci

Kepa (2143 m) - Lepotica zahodnih Karavank je zadnji dvatisočak v verigi. Mogočna gora s piramidno obliko je vidna daleč naokoli. Pred dobrimi 15 leti je bil dostop s slovenske strani prepovedan.

Nasveti / torek, 3. oktober 2006 / 06:00

Maratonske priprave

Konec oktobra bomo Ljubljanske ulice namesto zloščene pločevine preplavili tekači, ki se bomo udeležili 11. Ljubljanskega maratona, ki je v zadnjih letih doživel pravi razcvet, tudi v me...

Nasveti / torek, 3. oktober 2006 / 06:00

Midva (1)

Ne vem, kakšne občutke zbujajo v vas pravkar poročeni pari, ki jih srečate ob sobotnih nakupih ali pohajkovanjih po mestih. Lepo je videti ljudi, ki verjamejo v ljubezen in ustvarjajo sk...

Gospodarstvo / torek, 3. oktober 2006 / 06:00

Od tolarja k evru: Pomembni datumi

Do uvedbe evra so še manj kot trije meseci, naj tokrat opozorimo na nekatere pomembne datume. 1. decembra se bo začela prodaja začetnih svežnjev evrskih kovancev za pravne osebe,...