Devizni tečaji - Forex

Besedilo: Damjan Stenšak
nedelja, 1. januar 2006 / 05:00

Največja tržnica na svetu, dostopna vsakomur, ki ima dostop do svetovnega spleta. Dnevni promet na deviznem trgu predstavlja neverjetnih 1,8 bilijona ameriških dolarjev. Devizni trgi odpravljajo valutna tveganja pri investitorjih ter jim omogočajo ohranjanje premoženja, špekulantom pa pomenijo možnost zaslužka in izgube. Uravnavata ga ponudba in povpraševanje. Ko bomo s 1. januarjem 2007 prevzeli evro, bo tudi naša denarna enota med najbolj trgovanimi valutami na deviznih trgih.

Beseda FOREX je izpeljanka iz angleške besede Foreign Exchange in predstavlja oznako za devizni trg, kjer se kupujejo in prodajajo devize oziroma valute. V zadnjih dveh desetletjih je prišlo do velikih sprememb na deviznih trgih, saj se je močno povečal obseg finančnih transakcij. Tehnološke spremembe in inovacije na področju komunikacij in informatike so omogočile tesno medsebojno povezanost posameznih deviznih trgov, tako da danes poteka trgovanje neprekinjeno oziroma 24 ur na dan. Zaradi velikih nihanj v deviznih tečajih vodilnih valut sveta je prišlo do razvoja novih finančnih instrumentov, z uporabo katerih se skušajo udeleženci na kapitalskih finančnih trgih zavarovati pred tečajnimi tveganji.

Devizni trgi so trgi, na katerih posamezniki, podjetja in banke prodajajo in kupujejo tuje valute oziroma devize. Trgovanje z devizami se ne opravlja v nekem fizičnem prostoru, temveč poteka s pomočjo telekomunikacijskega omrežja, vzpostavljenega med prodajalci in kupci deviz, ki so locirani po vsem svetu, predvsem pa v največjih finančnih centrih, kot so Tokio, London, New York in drugi. Udeleženci so na deviznih trgih med seboj povezani z različnimi vrstami telekomunikacijskih povezav. V bankah in raznih drugih finančnih institucijah imajo tako preko računalniških zaslonov in specializiranega medbančnega telekomunikacijskega omrežja, imenovanega SWIFT, tudi stalen in neposreden dostop do tečajnic različnih valut. To jim omogočajo vodilni komercialni dobavitelji informacij finančnih vsebin, na primer Reuters in Bloomberg. Poleg njih obstajajo še mnogi drugi manjši specializirani brokerji, ki pa so tudi znatno cenejši in dostopnejši, predvsem pa ne zahtevajo od posameznikov, da razpolagajo z velikimi vsotami denarja.

Trgovanje poteka v vsakem trenutku delovnega dne, v vsaj nekaterih svetovnih finančnih centrih. Delovni dan se namreč začne v Sydneyju in Tokiu ter se kasneje prestavi v Hongkong in Singapur. Ko se zaključuje trgovanje v azijskem delu sveta, se že začenja nov delovni dan v Evropi, kjer je poleg Frankfurta, Züricha in Pariza najpomembnejši London. Ob 14. uri se trgovanju priključi New York in do 17. ure predstavljata skupaj z Londonom vrhunec trgovalnega dne, saj sta ob tem času likvidnost in obseg trgovanja največja.

Sestava trga

Največji del trgovanja z devizami se opravi med bankami. Tako ni neobičajno, da se medbančni devizni trg uporablja tudi kot sinonim za celotne devizne trge. Druga značilnost pa je v tem, da je trgovanje na medbančnem deviznem trgu izredno koncentrirano, saj opravi približno 20 največjih bank blizu petdeset odstotkov vseh nakupov oziroma prodaj deviz.

Drugi del trga sestavlja tako imenovani klientski ali strankarski del, ki zajema manjši del vseh transakcij. V tem delu govorimo o transakcijah med bankami na eni strani in njihovimi klienti na drugi strani. To so posamezne nebančne finančne institucije, večja podjetja in posamezniki. Za te trge so bile v preteklosti značilne predvsem devizne transakcije na drobno, torej v manjšem obsegu. Vendar se ta situacija sčasoma spreminja, kar velja zlasti za ZDA, kajti vse več nebančnih finančnih podjetij začenja samostojno kupovati in prodajati devize na deviznih trgih, ker tudi z razvojem interneta ne potrebujejo več posredovanja bank. Poleg tega tudi banke ne poslujejo druga z drugo neposredno, temveč se del poslov opravi preko tako imenovanih »brokerjev« ali posrednikov. Ti povezujejo vse zainteresirane strani za nakup in prodajo deviz, pri tem pa sami ne postanejo aktivna stranka v transakciji, temveč svojemu klientu posredujejo informacije o deviznih tečajih, po katerem so udeleženci na trgu pripravljeni kupiti ali prodati določeno valuto. Za to storitev pa zaračunajo provizijo.

Vplivi na trg oziroma posamezno valuto

Valute so v deviznem trgovanju, po katerem je kotacija zapisana, najpogosteje izražene na naslednji način. Oznaka za npr. EUR/USD pomeni, koliko enot dolarjev dobimo za določeno število enot evra. Oznaka EUR/USD 1.2735 tako pomeni, da z enim evrom lahko dobimo 1.2735 ameriških dolarjev. Prav za to valutno razmerje velja, da se z njim (z EUR/USD) na deviznih trgih opravi največji del valutne menjave. Ker pa vrednost denarja določata ponudba in povpraševanje, na katerega vplivajo različni dejavniki, predvsem pa zaradi dejstva, da bomo po novem letu dobili evro, je morda dobro vedeti, kateri dejavniki bodo vplivali in že vplivajo na vrednost naše prihodnje valute. To bomo nenazadnje občutili prav vsi posamezniki, posebno takrat, ko se bomo odpravljali na potovanja in za ta namen kupovali devize. Na razmerje med posameznimi valutami namreč vplivajo številni gospodarski in politični indikatorji, pri čemer naj bi bili gospodarski razlogi bistveno pomembnejši, ne gre pa zanemariti tudi psiholoških dejavnikov.

Na vrednost določene valute proti ostalim valutam vplivajo številni kazalci, pri čemer bom izpostavil nekatere pomembnejše. Najpomembnejši gospodarski kazalci so plačilna bilanca, kjer gre za sistematičen zapis vseh ekonomskih transakcij ali tokov imetij domačega gospodarstva z ostalim svetom med rezidenti in nerezidenti v določenem obdobju, običajno v obdobju enega leta. Znotraj plačilne bilance je pomemben element zadolženost države, saj je dolg na tak ali drugačen način pač potrebno vrniti.

Naslednji pomemben ekonomski indikator je inflacija, ki meri gibanje cene naraščanja ali znižanja stroškov za nakup določene košarice dobrin. Na splošno velja, da večja kot je inflacija, nižja je vrednost denarja. Evropska centralna banka (ECB) poskuša voditi takšno monetarno politiko, ki zadržuje inflacijo nekje okrog 2 odstotka. Septembra letos se je v primerjavi z letošnjim avgustom znižala z 2,3 odstotka na 1,8 odstotka, svoj padec pa je v oktobru še nadaljevala, in sicer na 1,6 odstotka.

Pomemben instrument za uravnavanje inflacije in vzpostavljanje valutnega razmerja predstavlja določanje obrestne mere, s katero centralne banke določajo dejansko ceno denarja, po kateri si komercialne banke izposojajo denar, ki ga potem plasirajo naprej svojim komitentom. Avgusta in oktobra je ECB dvignila ključno obrestno mero, kar so pričakovali tudi finančni trgi in trenutno znaša 3,25 odstotka. Analitiki do konca leta še pričakujejo dvigovanje ključne obrestne mere, za ZDA pa so pričakovanja glede gibanja obrestne mere vse bolj deljena, čeprav je do nedavnega večji del analitikov še pričakoval zvišanje do konca letošnjega ali v začetku prihodnjega leta.

Bruto domači proizvod (BDP) je naslednji pomemben indikator in predstavlja skupek vseh nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti. Preprosto rečeno, predstavlja vsoto vseh proizvedenih dobrin in storitev domačih in tujih ekonomskih dejavnikov. V letu 2005 je bil BDP v Sloveniji 13.807 evrov na prebivalca, kar znaša 80 odstotka povprečja 25 držav EU.

Stopnja zaposlenosti je prav tako pomemben kazalec, saj kaže na to, koliko ljudi ima zaposlitev. Z večanjem stopnje zaposlenosti se povečuje potrošnja, s tem pa se krepi tudi gospodarstvo in z njim denarna valuta. Torej, več ko bo v Evropi in Sloveniji ustvarjenih novih delovnih mest in se bo stopnja nezaposlenosti zniževala, bolj bo evro pridobil na vrednosti.

Gibanje vrednosti evra v letu 2006

Na začetku leta so bile napovedi za gospodarsko rast evro območja zvišane zaradi ugodnejših napovedi o rasti investicij. V ZDA je bil popravek navzgor pretežno posledica popravljenih ocen rasti za zadnje lansko četrtletje. V začetku leta so v primerjavi s preteklim letom k znižanju rasti inflacije največ prispevale nekoliko nižje cene nafte. Ker je Evropska centralna banka začela s pospešenim dviganjem ključne obrestne mere, kot so to pričakovali finančni trgi, je evro pridobil na vrednosti v odnosu do dolarja. Poleg tega so na krepitev evra pozitivno delovali tudi spodbudni kazalci gospodarske rasti ter pričakovanja o zaključevanju dvigovanja obrestnih mer v ZDA. Na nadaljnji vpliv rasti evra v primerjavi z ameriškim dolarjem, bi lahko izpostavil dvig cen energentov, predvsem nafte, ki je sredi poletja dosegla rekordno vrednost. Na dvig cene nafte so vplivali nemiri v Nigeriji, iransko jedrsko vprašanje, vojna v Iraku in povečano povpraševanje hitro rastočih, predvsem azijskih gospodarstev.

Evro je v letu 2006 pridobil na vrednosti tudi proti večjemu številu tujih pomembnejših valut, med drugim tudi proti švicarskemu franku (CHF), japonskemu jenu (JPY) in kanadskemu dolarju (CAD). Edina izjema pri tem je britanski funt (GBP), ki je v primerjavi z evrom apreciiral. Med vzroke gre ob dobri makroekonomski situaciji Velike Britanije pripisati manjši razliki med obrestnimi merami v primerjavi z ZDA in močnemu povpraševanju po njihovem izvozu, predvsem iz evro območja, ki je njihov največji trgovinski partner.

Kako se bo gibal evro v naslednjem letu, je nemogoče napovedovati, saj na nihanja vplivajo številni vzroki. Vsekakor je možno zaključiti, da bomo s prevzemom evra dobili dokaj močno denarno valuto, katera vrednost se bo odražala na podlagi gospodarskih in geopolitičnih razmer tako doma, kot tudi v Evropi in svetu. Njegovo vrednost pa bomo v vsakdanjem življenju najbolj občutili takrat, ko bomo kupovali uvožene dobrine ali kupovali devize za potovanja.