Najina spremljevalka teta Fani

Najini muci

Ko sva bili še čisto majhni (16)

Stari mami sta se potem muci zdeli nekoliko čudni. Ko je ugotovila, da sta brez brkov, je bila zelo huda. Skrbelo jo je, kako bosta muci sedaj lovili miši. Muci potem nista imeli več vstopa v kuhinjo. Čudno se mi je zdelo, da nista žalostni. Veselo sta se podili po drvarnici in soseski, le zvečer ob molži sta pridno čakali, da dobita po precejanju mleka svojo porcijo. Takrat sva ju tudi lahko ujeli in božali.

Po vojni sem izvedela, da nama je muci poslala mamica. V partizansko čevljarsko delavnico, kjer je bila mamica za kuharico, se je od kdo ve kod zatekla breja mačka. Tam je skotila tri mucke. Ko sta bila mladička dovolj velika, ju je mamica po »zvezi« poslala Fajfarjevim za naju.

Sprehodi s »teto« Fani

Gospo Frančiško Boškin sva s sestrico klicali »teta Fani«. Stanovala je blizu Fajfarjevih. Bila je vdova in ni imela otrok. K njej se je preselil stric Mirko. To ni bilo všeč našim starim staršem. Stari ata je želel, da bi Mirko kot najstarejši sin prevzel domačijo, in pričakoval, da bo stric imel tudi naslednika. Teta Fani je bila dvajset let starejša od strica in prestara, da bi rodila otroke. Naju je imela rada, posebno priljubljena ji je bila sestrica Marica. Vodila naju je na sprehode. Bila je stroga in nisva smeli skakati naokoli. Njeni sprehodi mi niso bili všeč, ker so se vedno končali z obiskom pri kakšnih »tetah«. Sedeti pri miru, da so se naklepetale, je bilo za naju mučno. V spominu so mi ostali tudi prijetni sprehodi. Poleti smo hodile k Fuhsovi brvi, kjer sva lahko čofotali v plitvini Save. S teto smo šle tudi na Poljane pod Mežaklo. Tam je imela prijateljice, ki jih je rada obiskovala. Pri teh dekletih sva spoznali živali, ki so jim rekli koze. Poskusili sva kozje mleko. Meni ni teknilo. Mleko naše krave je bilo boljše. Z obiskov tistih krajev so ostale le fotografije. Teta Fani je bila aktivistka Osvobodilne fronte v Radovljici in njena naloga je bila, da pazi na naju.

Po vojni sta se stric Mirko in teta Fani razšla. Stric Mirko si je ustvaril družino. Dobili sva bratranca Mihca, ki se je rodil takrat, ko je naš stari ata umrl. Žal stric ni prevzel kmetije. Domačija je propadala. V hiši je do svojega dvaindevetdesetega leta starosti živela stara mama in z njo spomini na dve »fletni«, nagajivi punčki z modrimi očmi, ki so sijale kot spominčice, in na njune dolge lase, spletene v kitke, ki so se v poletnem soncu posvetlile kot pšenično klasje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / sobota, 25. julij 2015 / 15:29

Najvišje plače še vedno v Cerkljah

Cerklje – Po najnovejših podatkih statističnega urada daleč najvišjo povprečno plačo še vedno prejemajo v občini Cerklje. V aprilu je ta znašala 1438,25 evra neto, medtem ko je povprečna mesečna pl...

Objavljeno na isti dan


Kranj / torek, 7. april 2009 / 07:00

Dramsko pero prevzemajo ženske

Grumovo nagrado sta si razdelili Simona Semenič in Žanina Mirčevska.

Kronika / torek, 7. april 2009 / 07:00

V potresu v Italiji umrlo več kot petdeset ljudi

Kranj - V nedeljo in včeraj je osrednjo Italijo streslo več potresov, najmočneje pa je tla streslo včeraj ob 3.30, ko so seizmografi potresno moč najprej ocenili na 6,7 stopnje p...

Zanimivosti / torek, 7. april 2009 / 07:00

Opazovali Sonce in Luno

Člani Astronomskega društva Komet iz Kamnika so pripravili javno opazovanje Sonca na Glavnem trgu v Kamniku in večerno opazovanje Lune z Zapric ter dan odprtih vrat Observatorija Rezman.

Cerklje na Gorenjskem / torek, 7. april 2009 / 07:00

Spomladanski urnik na Krvavcu

Krvavec - Na Krvavcu so včeraj prešli na spomladanski urnik obratovanja smučišča. Kabinska žičnica odslej obratuje od 7.45 do 17. ure, naprave na smučišču pa že od 8. ure zjutraj...

Nasveti / torek, 7. april 2009 / 07:00

Velikonočne jedi

Velika noč je čas, ko barvamo pirhe in pečemo potico, ter priložnost, da se zbere vsa družina.