Najina spremljevalka teta Fani

Najini muci

Ko sva bili še čisto majhni (16)

Stari mami sta se potem muci zdeli nekoliko čudni. Ko je ugotovila, da sta brez brkov, je bila zelo huda. Skrbelo jo je, kako bosta muci sedaj lovili miši. Muci potem nista imeli več vstopa v kuhinjo. Čudno se mi je zdelo, da nista žalostni. Veselo sta se podili po drvarnici in soseski, le zvečer ob molži sta pridno čakali, da dobita po precejanju mleka svojo porcijo. Takrat sva ju tudi lahko ujeli in božali.

Po vojni sem izvedela, da nama je muci poslala mamica. V partizansko čevljarsko delavnico, kjer je bila mamica za kuharico, se je od kdo ve kod zatekla breja mačka. Tam je skotila tri mucke. Ko sta bila mladička dovolj velika, ju je mamica po »zvezi« poslala Fajfarjevim za naju.

Sprehodi s »teto« Fani

Gospo Frančiško Boškin sva s sestrico klicali »teta Fani«. Stanovala je blizu Fajfarjevih. Bila je vdova in ni imela otrok. K njej se je preselil stric Mirko. To ni bilo všeč našim starim staršem. Stari ata je želel, da bi Mirko kot najstarejši sin prevzel domačijo, in pričakoval, da bo stric imel tudi naslednika. Teta Fani je bila dvajset let starejša od strica in prestara, da bi rodila otroke. Naju je imela rada, posebno priljubljena ji je bila sestrica Marica. Vodila naju je na sprehode. Bila je stroga in nisva smeli skakati naokoli. Njeni sprehodi mi niso bili všeč, ker so se vedno končali z obiskom pri kakšnih »tetah«. Sedeti pri miru, da so se naklepetale, je bilo za naju mučno. V spominu so mi ostali tudi prijetni sprehodi. Poleti smo hodile k Fuhsovi brvi, kjer sva lahko čofotali v plitvini Save. S teto smo šle tudi na Poljane pod Mežaklo. Tam je imela prijateljice, ki jih je rada obiskovala. Pri teh dekletih sva spoznali živali, ki so jim rekli koze. Poskusili sva kozje mleko. Meni ni teknilo. Mleko naše krave je bilo boljše. Z obiskov tistih krajev so ostale le fotografije. Teta Fani je bila aktivistka Osvobodilne fronte v Radovljici in njena naloga je bila, da pazi na naju.

Po vojni sta se stric Mirko in teta Fani razšla. Stric Mirko si je ustvaril družino. Dobili sva bratranca Mihca, ki se je rodil takrat, ko je naš stari ata umrl. Žal stric ni prevzel kmetije. Domačija je propadala. V hiši je do svojega dvaindevetdesetega leta starosti živela stara mama in z njo spomini na dve »fletni«, nagajivi punčki z modrimi očmi, ki so sijale kot spominčice, in na njune dolge lase, spletene v kitke, ki so se v poletnem soncu posvetlile kot pšenično klasje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 1. junij 2009 / 07:00

Nostalgija sobotnega večera Mladega sveta

Kranj – KUD Mladi svet iz Kranja je prejšnjo soboto zvečer v Kulturnem domu Primskovo organiziral kulturno manifestacijo Dan mladosti, kjer sta nas skozi večer pesmi, plesa in kr...

Objavljeno na isti dan


Mularija / četrtek, 15. oktober 2009 / 07:00

Otroška peresa

Moja prva operacija Rodila sem se leta 1997. Imela sem deformacijo stopal, zato so mi čez nekaj ur po rojstvu dali na nogi mavec in me odpeljali v Ljubljano. Tam so m...

Mularija / četrtek, 15. oktober 2009 / 07:00

Mladi nastopali za starejše

V programu za otroke na devetem Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki je v začetku oktobra potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani pod geslom Za strpno in socialno sožitje vseh generacij, so...

Mularija / četrtek, 15. oktober 2009 / 07:00

Pred besniškim vrtcem dišalo po kostanju

Pred besniškim vrtcem so prejšnji teden pripravili tradicionalni Kostanov piknik. »Glavni namen je, da bi se otroci bolje spoznali med seboj in da bi njihovi starši navezali stike, saj smo z novi...

Prosti čas / četrtek, 15. oktober 2009 / 07:00

George, Jager in Hilot

George bi bil star dvesto let, zeliščni liker se približuje polnoletnosti, različnim masažam, ki jih slovenski javnosti ponujajo, pa se je pridružila še filipinska umetnost starodavnega zdravljenja.

Avtomobilizem / četrtek, 15. oktober 2009 / 07:00

Veliki minusi pri dostavnikih

Prodaja lahkih gospodarskih vozil je po dveh tretjinah leta globoko pod lansko.