Najina spremljevalka teta Fani

Najini muci

Ko sva bili še čisto majhni (16)

Stari mami sta se potem muci zdeli nekoliko čudni. Ko je ugotovila, da sta brez brkov, je bila zelo huda. Skrbelo jo je, kako bosta muci sedaj lovili miši. Muci potem nista imeli več vstopa v kuhinjo. Čudno se mi je zdelo, da nista žalostni. Veselo sta se podili po drvarnici in soseski, le zvečer ob molži sta pridno čakali, da dobita po precejanju mleka svojo porcijo. Takrat sva ju tudi lahko ujeli in božali.

Po vojni sem izvedela, da nama je muci poslala mamica. V partizansko čevljarsko delavnico, kjer je bila mamica za kuharico, se je od kdo ve kod zatekla breja mačka. Tam je skotila tri mucke. Ko sta bila mladička dovolj velika, ju je mamica po »zvezi« poslala Fajfarjevim za naju.

Sprehodi s »teto« Fani

Gospo Frančiško Boškin sva s sestrico klicali »teta Fani«. Stanovala je blizu Fajfarjevih. Bila je vdova in ni imela otrok. K njej se je preselil stric Mirko. To ni bilo všeč našim starim staršem. Stari ata je želel, da bi Mirko kot najstarejši sin prevzel domačijo, in pričakoval, da bo stric imel tudi naslednika. Teta Fani je bila dvajset let starejša od strica in prestara, da bi rodila otroke. Naju je imela rada, posebno priljubljena ji je bila sestrica Marica. Vodila naju je na sprehode. Bila je stroga in nisva smeli skakati naokoli. Njeni sprehodi mi niso bili všeč, ker so se vedno končali z obiskom pri kakšnih »tetah«. Sedeti pri miru, da so se naklepetale, je bilo za naju mučno. V spominu so mi ostali tudi prijetni sprehodi. Poleti smo hodile k Fuhsovi brvi, kjer sva lahko čofotali v plitvini Save. S teto smo šle tudi na Poljane pod Mežaklo. Tam je imela prijateljice, ki jih je rada obiskovala. Pri teh dekletih sva spoznali živali, ki so jim rekli koze. Poskusili sva kozje mleko. Meni ni teknilo. Mleko naše krave je bilo boljše. Z obiskov tistih krajev so ostale le fotografije. Teta Fani je bila aktivistka Osvobodilne fronte v Radovljici in njena naloga je bila, da pazi na naju.

Po vojni sta se stric Mirko in teta Fani razšla. Stric Mirko si je ustvaril družino. Dobili sva bratranca Mihca, ki se je rodil takrat, ko je naš stari ata umrl. Žal stric ni prevzel kmetije. Domačija je propadala. V hiši je do svojega dvaindevetdesetega leta starosti živela stara mama in z njo spomini na dve »fletni«, nagajivi punčki z modrimi očmi, ki so sijale kot spominčice, in na njune dolge lase, spletene v kitke, ki so se v poletnem soncu posvetlile kot pšenično klasje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sreda, 3. oktober 2007 / 07:00

Pri Zbiljah umrl motorist iz Žirov

Zbilje – V sredo okoli 13.40 se je pri Zbiljah smrtno ponesrečil 35-letni Žirovec. Z motornim kolesom Suzuki se je proti Zbiljam vozil iz smeri Jeprce. Pri Zbiljah, kjer cesta pr...

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / sreda, 18. junij 2014 / 10:41

Bosonogi na Šenturško goro

Pohoda bosonogih na Šenturško goro se je udeležilo 135 pohodnikov, kar je največ doslej.

Nasveti / sreda, 18. junij 2014 / 10:39

Timijan obnovi pogum

Današnji zeliščni izbranec timijan naj bi krepil pogum, katerega nam Slovencem zadnje čase primanjkuje, če ne že kar zmanjkuje. Timijanovo botanično ime izhaja iz grške besede thymon, ki ne pomeni nič...

Razvedrilo / sreda, 18. junij 2014 / 10:38

Dobrodelnost brez meja

Člani skupine Sarcasm iz Kranja so se nedavno udeležili dobrodelnega festivala v Novem Sadu za žrtve poplav na Balkanu, na Jezerskem pa so odprli prenovljeno hišo »preužitkarico«.

Razvedrilo / sreda, 18. junij 2014 / 10:31

S sinom še vedno peče kruh

Alojzija Kršinar iz Trnovca je pretekli ponedeljek še vedno čila in zdrava praznovala stoti rojstni dan. S sinom Jožetom živi na mali kmetiji v dolini Ločnice, stisnjeni med pobočja Polhograjskega...

Kultura / sreda, 18. junij 2014 / 10:27

Klavirske melodije po filmskih notah

V avditoriju Letnega gledališča Khislstein je gostoval hrvaški klavirski virtuoz Maksim Mrvica, ki preko črno-belih tipk uspešno krmari med klasiko in pop uspešnicami.