Najina spremljevalka teta Fani

Najini muci

Ko sva bili še čisto majhni (16)

Stari mami sta se potem muci zdeli nekoliko čudni. Ko je ugotovila, da sta brez brkov, je bila zelo huda. Skrbelo jo je, kako bosta muci sedaj lovili miši. Muci potem nista imeli več vstopa v kuhinjo. Čudno se mi je zdelo, da nista žalostni. Veselo sta se podili po drvarnici in soseski, le zvečer ob molži sta pridno čakali, da dobita po precejanju mleka svojo porcijo. Takrat sva ju tudi lahko ujeli in božali.

Po vojni sem izvedela, da nama je muci poslala mamica. V partizansko čevljarsko delavnico, kjer je bila mamica za kuharico, se je od kdo ve kod zatekla breja mačka. Tam je skotila tri mucke. Ko sta bila mladička dovolj velika, ju je mamica po »zvezi« poslala Fajfarjevim za naju.

Sprehodi s »teto« Fani

Gospo Frančiško Boškin sva s sestrico klicali »teta Fani«. Stanovala je blizu Fajfarjevih. Bila je vdova in ni imela otrok. K njej se je preselil stric Mirko. To ni bilo všeč našim starim staršem. Stari ata je želel, da bi Mirko kot najstarejši sin prevzel domačijo, in pričakoval, da bo stric imel tudi naslednika. Teta Fani je bila dvajset let starejša od strica in prestara, da bi rodila otroke. Naju je imela rada, posebno priljubljena ji je bila sestrica Marica. Vodila naju je na sprehode. Bila je stroga in nisva smeli skakati naokoli. Njeni sprehodi mi niso bili všeč, ker so se vedno končali z obiskom pri kakšnih »tetah«. Sedeti pri miru, da so se naklepetale, je bilo za naju mučno. V spominu so mi ostali tudi prijetni sprehodi. Poleti smo hodile k Fuhsovi brvi, kjer sva lahko čofotali v plitvini Save. S teto smo šle tudi na Poljane pod Mežaklo. Tam je imela prijateljice, ki jih je rada obiskovala. Pri teh dekletih sva spoznali živali, ki so jim rekli koze. Poskusili sva kozje mleko. Meni ni teknilo. Mleko naše krave je bilo boljše. Z obiskov tistih krajev so ostale le fotografije. Teta Fani je bila aktivistka Osvobodilne fronte v Radovljici in njena naloga je bila, da pazi na naju.

Po vojni sta se stric Mirko in teta Fani razšla. Stric Mirko si je ustvaril družino. Dobili sva bratranca Mihca, ki se je rodil takrat, ko je naš stari ata umrl. Žal stric ni prevzel kmetije. Domačija je propadala. V hiši je do svojega dvaindevetdesetega leta starosti živela stara mama in z njo spomini na dve »fletni«, nagajivi punčki z modrimi očmi, ki so sijale kot spominčice, in na njune dolge lase, spletene v kitke, ki so se v poletnem soncu posvetlile kot pšenično klasje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / petek, 25. september 2020 / 11:23

Vode v Kamniku ni več treba prekuhavati

Kamniku – Iz Komunalnega podjetja Kamnik obveščajo uporabnike vodovodnega sistema Kamnik – Iverje, da vode pred uživanjem ni več treba prekuhavati. Rezultati laboratorijskih analiz, ki so jih izved...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 22. januar 2023 / 18:35

Brumnika je nasledil Rovšek

V četrtek, 12. januarja, je bil v Celovcu občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ene od dveh osrednjih kulturnih organizacij Slovencev na Koroškem. Sestrska organizacija je Krščanska kulturna zveza....

GG Plus / nedelja, 22. januar 2023 / 18:33

Poškodbe glave (2)

Pretekli petek smo v podlistku predstavili Društvo Vita za pomoč po nezgodni poškodbi glave. Vanj se je pred kratkim včlanila Jožica Markelj iz Bistrice pri Tržiču. Trenutek je življenje družine Ma...

GG Plus / nedelja, 22. januar 2023 / 15:32

W

»Knjige so bile povsod okrog naju, na vseh stenah stanovanja, pa tudi na mizi in po tleh. Walter jih je za potrebe antikvariata jasno klasificiral. Zgodovina delavskega gibanja. Marx, Enge...

Gospodarstvo / nedelja, 22. januar 2023 / 15:31

Poziv upravi in vladi

Sindikat poštnih delavcev je prejšnji teden vlado in upravo Pošte Slovenije pozval, naj poskrbita, da bo izvajanje njihove temeljne dejavnosti država ustrezno ovrednotila in financirala.

GG Plus / nedelja, 22. januar 2023 / 15:29

Koželjev Janez, 1864–1925

Po nekaj zelo uspešnih gospodarjih se rod Aleša (1821–1902) nikakor ni uspel postaviti na trdna tla. Aleš se dolgo ni uspel poročiti, dokler mu domači župnik pri 39 letih ni »zrihtal« dekl...