Najina spremljevalka teta Fani

Najini muci

Ko sva bili še čisto majhni (16)

Stari mami sta se potem muci zdeli nekoliko čudni. Ko je ugotovila, da sta brez brkov, je bila zelo huda. Skrbelo jo je, kako bosta muci sedaj lovili miši. Muci potem nista imeli več vstopa v kuhinjo. Čudno se mi je zdelo, da nista žalostni. Veselo sta se podili po drvarnici in soseski, le zvečer ob molži sta pridno čakali, da dobita po precejanju mleka svojo porcijo. Takrat sva ju tudi lahko ujeli in božali.

Po vojni sem izvedela, da nama je muci poslala mamica. V partizansko čevljarsko delavnico, kjer je bila mamica za kuharico, se je od kdo ve kod zatekla breja mačka. Tam je skotila tri mucke. Ko sta bila mladička dovolj velika, ju je mamica po »zvezi« poslala Fajfarjevim za naju.

Sprehodi s »teto« Fani

Gospo Frančiško Boškin sva s sestrico klicali »teta Fani«. Stanovala je blizu Fajfarjevih. Bila je vdova in ni imela otrok. K njej se je preselil stric Mirko. To ni bilo všeč našim starim staršem. Stari ata je želel, da bi Mirko kot najstarejši sin prevzel domačijo, in pričakoval, da bo stric imel tudi naslednika. Teta Fani je bila dvajset let starejša od strica in prestara, da bi rodila otroke. Naju je imela rada, posebno priljubljena ji je bila sestrica Marica. Vodila naju je na sprehode. Bila je stroga in nisva smeli skakati naokoli. Njeni sprehodi mi niso bili všeč, ker so se vedno končali z obiskom pri kakšnih »tetah«. Sedeti pri miru, da so se naklepetale, je bilo za naju mučno. V spominu so mi ostali tudi prijetni sprehodi. Poleti smo hodile k Fuhsovi brvi, kjer sva lahko čofotali v plitvini Save. S teto smo šle tudi na Poljane pod Mežaklo. Tam je imela prijateljice, ki jih je rada obiskovala. Pri teh dekletih sva spoznali živali, ki so jim rekli koze. Poskusili sva kozje mleko. Meni ni teknilo. Mleko naše krave je bilo boljše. Z obiskov tistih krajev so ostale le fotografije. Teta Fani je bila aktivistka Osvobodilne fronte v Radovljici in njena naloga je bila, da pazi na naju.

Po vojni sta se stric Mirko in teta Fani razšla. Stric Mirko si je ustvaril družino. Dobili sva bratranca Mihca, ki se je rodil takrat, ko je naš stari ata umrl. Žal stric ni prevzel kmetije. Domačija je propadala. V hiši je do svojega dvaindevetdesetega leta starosti živela stara mama in z njo spomini na dve »fletni«, nagajivi punčki z modrimi očmi, ki so sijale kot spominčice, in na njune dolge lase, spletene v kitke, ki so se v poletnem soncu posvetlile kot pšenično klasje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 12. marec 2008 / 07:00

Ob dnevu žena in materinskem dnevu

»Vsakdo se mora sam odločiti, po kakšni poti bo šel, in se nanjo podati z vso energijo, močjo, vztrajnostjo in razmi...

Objavljeno na isti dan


Kronika / petek, 27. maj 2011 / 07:00

Požari

Požar v tržiškem Peku Tržič - V sredo zvečer je v tovarni Peko v Tržiču zagorelo v ločenem prostoru za zbiranje gumenih odpadkov. Prostovoljni gasilci...

Zanimivosti / petek, 27. maj 2011 / 07:00

Peljimo jih na morje

Kranj - Rdeči križ Slovenije (RKS) danes začenja s humanitarno akcijo Peljimo jih na morje, v kateri bo zbiral sredstva za brezplačno letovanje otrok in starejših na morju. Na mo...

Zanimivosti / petek, 27. maj 2011 / 07:00

Igraj se z mano na Jesenicah

Jesenice - Na jeseniškem Čufarjevem trgu bo danes, v petek, potekal festival Igraj se z mano, ki je povabilo k igri, k skupnemu ustvarjanju, druženju in povezovanju otrok, mlados...

Šport / petek, 27. maj 2011 / 07:00

Tek po ulicah Tržiča in zapora cest

Tržič - Danes bo »za stolpnico« v Tržiču start petega teka po ulicah Tržiča v organizaciji Športne zveze Tržič in Vrtca Tržič. Družine z otroki bodo tekle na 400 metrov, start bo...

Kranj / petek, 27. maj 2011 / 07:00

V sosedski pomoči skrito delo na črno?

V vrtincu nezadovoljstva z vladnimi odločitvami se je na referendumu znašel tudi zakon o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno. Največ prahu je dvignilo določilo o sosedski pomoči.