Portreti in (Š)Um komunikacije

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Kultura / petek, 9. avgust 2024 / 15:27

V Galeriji Likovnega društva Kranj so odprli razstavo dveh novih članov, Jane Seliškar in Tadeja Žugmana. Razstava bo na ogled do 24. avgusta.

Razstavo je odprla predsednica umetniškega sveta Likovnega društva Kranj – Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Martina Marenčič. Na kratko je predstavila oba avtorja razstave ter jima kot novima članoma društva izrekla tudi dobrodošlico. Razstava bo na ogled do 24. avgusta letos.

Kranjčanka Jana Seliškar se tokrat predstavlja z deli iz cikla (Š)Um komunikacije. Njena ustvarjalna pot je konglomerat oblikovanja, rokodelstva in umetniškega izražanja (kiparstvo in ilustracija). Tadej Žugman pa se predstavlja z deli iz cikla Portret duše. Po končani gimnaziji je študiral arhitekturo, s slikarstvom pa se je srečal že v gimnazijskih letih. Ko je diplomiral, sta mu bila prioriteta arhitektura in oblikovanje, pred 12 leti pa je ponovno začel aktivneje risati in slikati ter dela tudi razstavljati. V tem obdobju je ustvaril več kot 120 portretov v različnih tehnikah, sodeloval na več kot tridesetih samostojnih in skupinskih razstavah ter prejel številna priznanja.

Marenčičeva je pojasnila, da dela Jane Seliškar združujejo raznolikost in inovativnost, cikel, s katerim se občinstvu predstavlja tokrat, pa raziskuje zapletenost in raznolikost komunikacije v sodobnem svetu skozi prostorsko postavitev, ki je zasnovana kot igra. Prostorska postavitev morda gledalca vabi tudi, da se aktivno vključi. Avtoričino delo, v katero lahko pravzaprav posežemo in s tem ustvarimo nov pomen in razmerja, nas spodbuja, da razmislimo o svojih predsodkih in lastnem načinu komunikacije, medtem ko nas Žugmanovi portreti, ki visijo na stenah galerije in so izjemnih formatov, popeljejo v njegov svet ustvarjanja te najstarejše in najbolj priljubljene metode upodabljanja človekove pojavnosti, ki pa se skozi zgodovino močno spreminja. Kljub temu portretiranje ostaja brezčasno in nadvse cenjeno, je dodala Marenčičeva. Avtor z vso predanostjo raziskuje zunanje in notranje posebnosti portretirancev. »Njegova dela, umeščena v fotorealistične in hiperrealistične okvirje, segajo onkraj videnega in izrečenega ter odpirajo pogled v dušo.« Portreti odnos z gledalcem vzpostavljajo skozi očesni stik, kar ustvarja globoko in osebno izkušnjo. V tehniki olja na platno dosega izvrstno modelacijo obrazov in teles z discipliniranimi nanosi barve, plastenjem ter mehkimi barvnimi prehodi. »Poskuša umestiti portretiranca v prostor in svetlobo, s čimer sledi veščinam starih mojstrov.« Avtor s svojim ustvarjanjem pomembno in prefinjeno prispeva k portretistiki ter tako krepi njeno prisotnost na sodobni likovni sceni. »Njegova dela nas nagovarjajo k zavedanju sebe in svojega bližnjega, s čimer portretu dodaja novo presežno dimenzijo.«

Besedo sta dobila seveda tudi oba nova člana Likovnega društva Kranj, Seliškarjeva nam je podrobneje opisala svoje razstavljeno delo. Povedala je, da je na ta način poenostavila odnose med ljudmi. Ideja za razstavljeni projekt je v njej zorela že dolgo, dokončno pa se je izoblikovala ravno za to razstavo. Opisala je tudi način igre, možnost prestavljanja uporabljenih likov – možicev, kot jih imenuje, in poudarila, da jih lahko tudi »posvojite«. Sicer sta širši opis in navodila za posvojitev nalepljena tudi v bližini razstavljenega dela. Zraven je tudi »posvojitveni« obrazec, ki ga lahko izpolnite. Seliškarjeva je po izobrazbi kiparka, sicer pa oblikovalka, in ko poseže v umetnost, je pojasnila, to stori predvsem z objekti. Še enkrat pa je poudarila, da si resnično želi, da bi šli njeni možici med ljudi.