Konec »umiranja« in začetek umirjanja

Kako je mogoče, da tako majhen hrošč, kot je smrekov lubadar (šesterozobi meri okoli dva milimetra in osmerozobi približno pet milimetrov), povzroči v gozdovih tako veliko škodo, se pogosto sprašujejo lastniki gozdov, ko nemočno opazujejo, kako na smrekovih drevesih rumenijo iglice, odpada lubje z debel ... En hrošč res nič ne pomeni, a če jih je na tisoče in na milijone, kot se je to zgodilo po žledolomu pred tremi leti, je naravna katastrofa neizbežna, pri tem pa je njen obseg odvisen od vremenskih okoliščin, možnosti javne gozdarske službe za učinkovito ukrepanje in pripravljenosti lastnikov gozdov za hitro sanacijo. Medtem ko vremenskih pogojev (vsaj kratkoročno) ni možno spreminjati, pa je pri javni službi in lastnikih še nekaj rezerve. Javna gozdarska služba kljub nekaterim spremembam predpisov še vedno nima tolikšnih pooblastil, da bi v izrednih razmerah, kot je, na primer, čezmerna razmnožitev lubadarja, lahko učinkovito ukrepala v korist varstva gozdov in zmanjšanja gospodarske škode, in tudi vsi lastniki niso tako vestni, da bi redno pregledovali svoje gozdove in ob pojavu lubadarja hitro in učinkovito ukrepali. Morda je to tudi izziv za snovalce kmetijsko-gozdarske politike, da v zatišju pred morebitno novo ujmo pripravijo sistem, ki bo učinkovito deloval tudi v izrednih razmerah.

Zavod za gozdove Slovenije je pred kratkim objavil podatke o letošnjih »kubikih« od lubadarja napadenih dreves. Številka je še vedno visoka, ob koncu leta bo znašala približno 1,8 milijona kubičnih metrov, a vendarle ni več rekordna in bo manjša kot lani in predlani, ko so gozdarji zaradi lubadarja vsako leto »odpisali« več kot dva milijona kubičnih metrov smreke. Lubadar se torej, gledano na državni ravni, umirja. Na dvanajstih od štirinajstih gozdnogospodarskih območij so bile letos poškodbe podobne lanskim ali celo manjše kot lani, a to za gozdove na blejskem gozdnogospodarskem območju oziroma na Zgornjem Gorenjskem (še) ne velja. V blejski enoti zavoda za gozdove, ki »pokriva« to območje, so letos do konca novembra označili za posek čez 440 tisoč kubičnih metrov lubadark, lani v vsem letu okrog 320 tisoč. Na Zgornjem Gorenjskem se torej »umiranje« smreke nadaljuje, a kljub temu ni bojazni, da bi izginila iz gozdov. Lubadarji so jo v zadnjih treh letih napadli približno milijon kubičnih metrov, v lesni zalogi jo še naprej ostaja dvanajst milijonov »kubikov«, ob tem pa se vendarle zastavlja vprašanje, zakaj blejsko območje tako močno odstopa od slovenskega povprečja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / četrtek, 8. julij 2021 / 14:05

V sredo potrjenih 68 okužb z novim koronavirusom

Ljubljana – V sredo so opravili 1713 PCR testov na okužbo z novim koronavirusom, pri čemer je bilo potrjenih 68 okužb, je na spletni strani objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Dele...

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 16. februar 2024 / 07:00

Slovenci bodo odbojko na snegu igrali na Krvavcu

Krvavec – V letu 2024 bomo turnirje evropske serije v odbojki na snegu spremljali na treh lokacijah, in sicer v Gruziji, Turčiji in Italiji. Pri nas pa se bodo odbojkarji in odbojkarice med seboj m...

Gospodarstvo / petek, 16. februar 2024 / 07:00

Poslovanje Krke v lanskem letu

Novo mesto – Po prvi nerevidirani oceni poslovanja je Skupina Krka lani ustvarila 1,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje oz. pet odstotkov več kot v letu 2022. Gre za največjo prodajo v zgodovini...

Kranjska Gora / petek, 16. februar 2024 / 19:07

Zimske planinske ustvarjalnice

Mojstrana – Od 19. do 23. februarja, vsak dan ob 16. uri, bodo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani potekale zimske planinske ustvarjalnice, ki so primerne za družine in otroke od sedmega let...

Nasveti / petek, 16. februar 2024 / 19:06

Prešernov smenj

Minil je še en 8. februar, dan kulture, še en Prešernov smenj, ki v Kranj privabi nastopajoče, obrtnike, rokodelce, obiskovalce, kulturnike, občinske in državne politike, firbce, sprehajalce, kupce...

Slovenija / petek, 16. februar 2024 / 19:05

V Sloveniji več kot šest tisoč doktoric znanosti

Kranj – V nedeljo, 11. februarja, je bil mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo predlani v Sloveniji 6205 doktoric znanosti, kar je predstavljalo 44-o...