Konec »umiranja« in začetek umirjanja

Kako je mogoče, da tako majhen hrošč, kot je smrekov lubadar (šesterozobi meri okoli dva milimetra in osmerozobi približno pet milimetrov), povzroči v gozdovih tako veliko škodo, se pogosto sprašujejo lastniki gozdov, ko nemočno opazujejo, kako na smrekovih drevesih rumenijo iglice, odpada lubje z debel ... En hrošč res nič ne pomeni, a če jih je na tisoče in na milijone, kot se je to zgodilo po žledolomu pred tremi leti, je naravna katastrofa neizbežna, pri tem pa je njen obseg odvisen od vremenskih okoliščin, možnosti javne gozdarske službe za učinkovito ukrepanje in pripravljenosti lastnikov gozdov za hitro sanacijo. Medtem ko vremenskih pogojev (vsaj kratkoročno) ni možno spreminjati, pa je pri javni službi in lastnikih še nekaj rezerve. Javna gozdarska služba kljub nekaterim spremembam predpisov še vedno nima tolikšnih pooblastil, da bi v izrednih razmerah, kot je, na primer, čezmerna razmnožitev lubadarja, lahko učinkovito ukrepala v korist varstva gozdov in zmanjšanja gospodarske škode, in tudi vsi lastniki niso tako vestni, da bi redno pregledovali svoje gozdove in ob pojavu lubadarja hitro in učinkovito ukrepali. Morda je to tudi izziv za snovalce kmetijsko-gozdarske politike, da v zatišju pred morebitno novo ujmo pripravijo sistem, ki bo učinkovito deloval tudi v izrednih razmerah.

Zavod za gozdove Slovenije je pred kratkim objavil podatke o letošnjih »kubikih« od lubadarja napadenih dreves. Številka je še vedno visoka, ob koncu leta bo znašala približno 1,8 milijona kubičnih metrov, a vendarle ni več rekordna in bo manjša kot lani in predlani, ko so gozdarji zaradi lubadarja vsako leto »odpisali« več kot dva milijona kubičnih metrov smreke. Lubadar se torej, gledano na državni ravni, umirja. Na dvanajstih od štirinajstih gozdnogospodarskih območij so bile letos poškodbe podobne lanskim ali celo manjše kot lani, a to za gozdove na blejskem gozdnogospodarskem območju oziroma na Zgornjem Gorenjskem (še) ne velja. V blejski enoti zavoda za gozdove, ki »pokriva« to območje, so letos do konca novembra označili za posek čez 440 tisoč kubičnih metrov lubadark, lani v vsem letu okrog 320 tisoč. Na Zgornjem Gorenjskem se torej »umiranje« smreke nadaljuje, a kljub temu ni bojazni, da bi izginila iz gozdov. Lubadarji so jo v zadnjih treh letih napadli približno milijon kubičnih metrov, v lesni zalogi jo še naprej ostaja dvanajst milijonov »kubikov«, ob tem pa se vendarle zastavlja vprašanje, zakaj blejsko območje tako močno odstopa od slovenskega povprečja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / petek, 17. november 2017 / 08:53

Predstavili socialno inovacijo

V tržiškem Domu Petra Uzarja so predstavili socialno inovacijo – projekt Grem na lepš. Gre za koncept sobe, ki je namenjena stanovalcem z demenco, ko so v obdobju nemira in želijo iti domov, v sobi pa...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Kako se znebiti šefa?

Režiser komedije Božič na kvadrat Seth Gordon sledi trem zagrenjenim prijateljem, ki jim grozni šefi vsak dan uničujejo življenje. Ker ne morejo dati odpovedi, se domislijo drugačne rešitve, kako...

Mularija / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Otroška peresa

Šola Šola, šola, spet ta šola. V njej posedaš, a naučiš veliko se. Včasih celo zabavno je. Znanja vsepovsod mrg...

Zanimivosti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Skrivnostne podobe raja

Knjižno delo Skrivnostne podobe raja, ki je bilo prvič predstavljeno ob tisočletnici prve pisne omembe Blejskega gradu, na svojstven način oživlja spomin na preteklost tega kraja.

Zanimivosti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Glasov jež: Petka, ki je nihče noče

Poklical nas je bralec iz Škofje Loke, ki že več tednov na travniku ob cesti z Jeprce proti Škofji Loki opazuje premikanje Renaultove petke, v času našega slikanja pa je bila prevrnjena celo na s...

Nasveti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Zanimivosti in Žabnice in okolice

Odlomek iz članka Antonije Šifrer, objavljen v zborniku Na robu pojoče ravnine.