Namesto avta tovorno kolo

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Zanimivosti / / 09:07

V svetu, kjer je avtomobil še vedno glavno prevozno sredstvo, sta Anja Zidar in Martin Kovač, mlad par iz Kamnika, našla alternativo – električno tovorno kolo, s katerim se vozita v službo v Ljubljano in po opravkih.

Kamnik – Mlad par iz Kamnika tako dokazuje, da se da živeti tudi brez jeklenega konjička, pa čeprav ne živiš v kakšnem večjem mestu z razvejano mrežo javnega potniškega prometa. V zadnjih letih sta za različne poti kombinirala javni prevoz s kolesom, pred kratkim pa sta se odločila za nakup t. i. dutch SUV oz. po slovensko nizozemskega enoprostorca, kot nekoliko v šali pravijo tovrstnim tovornim kolesom. Po štirih mesecih uporabe in več kot 2500 prekolesarjenih kilometrih sta prepričana, da je bila odločitev prava. Še posebno v času zastojev namreč lahko od Kamnika do Ljubljane porabita celo manj časa, kot če bi se na pot odpravila z avtom.

Svoje prigode širita tudi na Instagramu na profilu kargov1241 (poštna številka Kamnika), kjer opozarjata na različne prometne »nerodnosti«, ki jima otežujejo vsakodnevne poti, hkrati pa upata, da se bo po njunem zgledu za ta korak, vsaj za krajše vsakodnevne poti, odločil še kdo.

S kolesom, ki je na naših cestah (in seveda kolesarskih stezah) še precej nevsakdanje, vzbujata kar nekaj pozornosti. »Še posebno na začetku so naju ljudje gledali s precejšnjim začudenjem in še zdaj se dogaja, da naju kdo ustavi in kaj povpraša,« pravi Anja, Martin pa dodaja, da včasih podelita tudi kakšen nasvet. »Večkrat sva presenečena, kako slabo je zaklenjena večina koles. Splača nameniti nekaj deset evrov za kakovostno ključavnico.« Svoje kolo varujeta kar s tremi ključavnicami. Ključavnica za okvir po nizozemskem modelu omogoča preprosto zaklepanje in pride prav za hiter skok v trgovino, sicer pa kolo ob kakšen stebriček prikleneta tudi z daljšo, močno verigo, manjšo pa uporabljata, da pred krajo obvarujeta sedalo.

Slabe izkušnje bolj zaradi infrastrukture kot voznikov

Slabih izkušenj z vozniki oziroma drugimi udeleženci v prometu sicer nimata. »Slabe izkušnje so večinoma povezane z infrastrukturo, ne pa z vozniki,« pravi Martin.

Kamnik bi lahko bil po njunem mnenju sicer odlično mesto za kolesarjenje, z vlakom in avtobusom pa je dobro povezano z Ljubljano in okoliškimi kraji. »Kamnik ima za slovenske razmere relativno zelo dobro kolesarsko infrastrukturo in še posebno v južnem delu do Ljubljane dovolj ravnine, da je kolesarjenje lahko prijetno,« pravi Martin. »Še posebno s spremembo voznih redov po 1. juliju imamo tudi precej visoko frekvenco povezav z Ljubljano, pa tudi pozno večerno linijo, žal pa je šla ta novost večinoma mimo precej neopažena,« pa dodaja Anja.

Kljub temu je izzivov še veliko. Med njimi je tudi celovita in kvalitetno načrtovana infrastruktura. »Nova daljinska povezava med Kamnikom, Mengšem, Trzinom in Ljubljano bi lahko bila ključen del kamniškega kolesarskega omrežja. A žal v trenutni obliki ostaja predvsem nerealiziran potencial. Ko sem začel kolesariti v službo v Ljubljano, sem potreboval kar nekaj poskusov, da sem našel optimalno pot, kar bi lahko izboljšali z minimalnimi vložki v dodatno prometno signalizacijo in ureditvijo nekaj nesklenjenih točk kamniškega omrežja pešpoti ter ulic z umirjenim prometom. Kombiniranje teh rešitev zelo hitro omogoči udobno kolesarjenje vsem generacijam. Z boljšim oblikovanjem te infrastrukture bi zagotovo več ljudi pritegnili k poti s kolesom ali pa ob uporabi javnega prevoza,« pravi Martin.

Pozdravljata tudi daljinske kolesarske povezave, ki so jih v zadnjem času zgradili v Kamniku in okolici. Redno uporabljata povezavo med Kamnikom, Mengšem in Ljubljano, a ob tem opažata, da njen iztek v smeri proti Kamniku ni najbolje domišljen. Podobno nova daljinska kolesarska povezava ni povezana s potjo ob Kamniški Bistrici, zaradi česar jo verjetno uporablja manj kolesarjev, kot bi jo sicer. Želela bi si tudi bolje urejenih površin za kolesarjenje na Ljubljanski cesti, v mestnem središču pa bi lahko na račun kakšnega od parkirišč več prostora namenili prebivalcem ter mesto še bolj približali pešcem in kolesarjem. Par si sicer veliko obeta tudi od nove celostne prometne strategije, ki jo v tem času pripravljajo v Kamniku.

Bosta tudi v prihodnje brez avtomobila

Avta nimata in ga najameta le po potrebi. Po navadi takrat, ko morata iz trgovine pripeljati kakšno večjo stvar in ni mogoča dostava po pošti. Sicer pa imata tudi novo, cenovno izjemno ugodno letno vozovnico integriranega javnega potniškega prometa Slovenija, ki jo uporabljata za potovanja na daljše razdalje po celi državi.

Pa menita, da bo kdaj vendarle prevladala potreba po lastniškem avtomobilu? Preizkušnja bi lahko bila, ko si bosta ustvarila družino. »Ne predstavljam si, da bi me Martin s kolesom peljal v porodnišnico,« pravi Anja. A hitro doda, da njuno tovorno kolo lahko pelje celo tri majhne otroke. »Če oziroma ko bo tudi v Kamniku mogoča souporaba vozil, t. i. car sharing, potem verjetno res ne bova imela izgovorov, da potrebujeva lastniški avto,« pravi sogovornica.

Če zmoreva midva, lahko tudi drugi, sta prepričana sogovornika. Ali kot pravi Martin: »Že zdaj vidimo, da ogromno ljudi pri nas kolesari. A večinoma za rekreacijo. Treba je torej spremeniti miselnost. S kolesom gremo lahko tudi v službo ali po opravkih, velikokrat lahko te poti s kolesom opravimo hitreje in udobneje kot z avtomobilom.«