Dron postaja kmetov sodobni pomočnik

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 09:08

Brezpilotni letalniki (droni) so v Sloveniji v poljedelstvu za zdaj uporabni za ogledovanje kmetijskih površin in za foliarno gnojenje, za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev pa jih še ni dovoljeno uporabljati. Na Drinovčevi kmetiji na Okroglem so z dronom že pridobili prve izkušnje.

Žabnica – Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj je pred nedavnim na žabniškem polju (hkrati z ogledom poskusa ozimnih žit) pripravil tudi predstavitev in prikaz uporabe brezpilotnih letalnikov (dronov) v poljedelstvu. Kot je dejal vodja oddelka Robert Golc, v svetu drone za zdaj največ uporabljajo na Kitajskem, kjer z njihovo pomočjo škropijo kmetijska zemljišča na terasah, kamor s traktorji ne morejo. Kako se bo uporaba dronov uveljavila v Evropi, je še veliko neznank, to področje bo treba tudi zakonsko urediti. V Sloveniji zaenkrat varstvo rastlin s pomočjo dronov še ni dovoljeno, možno pa je nanašanje gnojil in biotičnih agensov.

Pri nanašanju z višine prihaja do odnašanja

»Brezpilotni letalniki postajajo pomemben pripomoček v kmetijstvu, še zlasti so uporabni za oglede kmetijskih površin in tudi za gnojenje zemljišč, ki zaradi namočenosti, strmine ali iz drugih razlogov niso dostopna s kmetijsko mehanizacijo,« je dejal prof. dr. Rajko Bernik z Biotehniške fakultete in dodal, da kmet z njihovo pomočjo tako lahko preveri zrelost cvetače, debelino zeljnih glav, pojav bolezni v krompirjevem nasadu, poleženost žit, prisotnost divjih prašičev v koruzi … Pri kmetijskih opravilih so brezpilotni letalniki za zdaj najbolj uporabni za listno oziroma foliarno gnojenje, škropljenje s fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS), ki za zdaj v Sloveniji še ni dovoljeno, pa je po mnenju dr. Bernika problematično zato, ker pri nanašanju z višine desetih metrov ali več prihaja do odnašanja FFS tudi na sosednje površine in do neenakomerne porazdelitve kapljic škropiva. Za razliko od dronov sodobne škropilnice nanašajo FFS na rastlino z višine 25 centimetrov, med šobami za nanos pa je tudi samo 25 centimetrov razdalje. Kot je še dejal dr. Bernik, je uporaba brezpilotnih letalnikov pri kmetijskih opravilih lažja na večjih zemljiščih. Za primerjavo s Slovenijo, za katero je značilna velika posestna razdrobljenost in majhnost parcel, je navedel Nemčijo, kjer 30 hektarjev velika njiva velja za majhno, 50-hektarska njiva za srednje veliko in 100 hektarjev velika njiva za veliko.

Najbolj uporabni za listno gnojenje

Dr. Igor Petrović s Fakultete za strojništvo je dejal, da direktiva Evropskega parlamenta in Sveta na splošno prepoveduje nanašanje FFS na rastline iz zraka oziroma ga dovoljuje le izjemoma, te izjeme pa morajo države članice Evropske unije in pristojni organi posebej urediti. V Sloveniji nanašanje FFS na rastline iz zraka z zračnim plovilom, kamor sodijo tudi droni, po veljavnem zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih ni dovoljeno, v pripravi pa je sprememba zakona, s katero bi javnim raziskovalnim organizacijam dovolili raziskovanje uporabe brezpilotnih letalnikov za nanašanje FFS iz zraka.

Dr. Filip Vučajnk z Biotehniške fakultete je predstavil nekatere poskuse z dronom. Tako so lani v poskusu, v katerem so za »škropivo« uporabili vodo, primerjali škropljenje v koruzi s pomočjo drona in s traktorsko škropilnico, že leto prej pa so ga pri koruzi uporabili za merjenje razdalje v vrsti.

Na Drinovčevi kmetiji dron že uporabljajo

Borut Sovič z Drinovčeve kmetije na Okroglem je predstavil praktično uporabo drona. Na kmetiji, kjer obdelujejo 98 hektarjev lastnih in najetih kmetijskih zemljišč, se ukvarjajo s pridelavo krompirja, čebule in korenja, v okviru prizadevanj, kako bi si s sodobno tehniko olajšali delo, so kupili dron. Kot je povedal gospodar Grega Drinovec, ga za zdaj uporabljajo za foliarno gnojenje, v okviru poskusa, pri katerem bo sodeloval kmetijski inštitut, pa bodo preverjali možnosti uporabe drona pri nanašanju fitofarmacevtskih sredstev na nekatere površine čebule in krompirja. Dron lahko naenkrat nese v zalogovniku trideset litrov vode oziroma do štirideset kilogramov gnojila.