Ob tako prijetnem druženju tudi spomini oživijo

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kranjska Gora / četrtek, 8. avgust 2024 / 15:56

Eden lepših dogodkov županovanja, še posebno v dneh praznovanja občinskega praznika, je srečanje kranjskogorske županje Henrike Zupan z občani, ki so ali še bodo letos dopolnili devetdeset let.

Kranjska Gora – Letos je v občini Kranjska Gora 16 občanov, ki slavijo visok življenjski jubilej, od tega 12 občank in štirje občani. Srečanja z županjo Henriko Zupan se je ob prijetnem kramljanju in okusnem kosilu v Restavraciji Triangel v Gozdu - Martuljku na prvi avgustovski dan udeležilo osem jubilantov, ki so ali še bodo letos dopolnili častitljivih devetdeset let. »To je resnično prijeten dogodek, ko se s slavljenci malo pogovorimo, predvsem pa so obujali spomine, saj se nekateri med njimi poznajo že dolgo, ker so bili sošolci. Nekaj je bilo njihovih spominov iz mladosti in tudi iz vsakdanjega življenja. Nekateri med njimi zdaj bivajo v Domu Viharnik (Mavida) v Kranjski Gori in prav vsi so zadovoljni z nastanitvijo. Za letošnje devetdesetletnike, ki so se udeležili srečanja, lahko rečem, da so še zelo vitalni in tudi zelo prijetni,« je vtise strnila županja.

Srečanja so se udeležili Alojzij Cuznar iz Podkorena, Helena Košir iz Podkorena, Stanislava Novak iz Kranjske Gore, Ljudmila Gregori iz Kranjske Gore, Ivana Jeglič iz Podkorena, Dragutin Sabolić iz Mojstrane, Pavla Martinović iz Gozda - Martuljka in Franc Mertelj iz Gozda - Martuljka. Kot so povedali, na jesen življenja njihovi svojci lepo skrbijo zanje, z njimi ohranjajo pristne stike.

Ivana Jeglič zdaj živi v Domu Viharnik (Mavida) v Kranjski Gori, kot pa je dejala, se tam počuti kot v hotelu. S svojimi domačimi ohranja reden stik. V domu se udeležuje vaj za spomin, fitnesa in telovadbe, tudi sprehodi ji dobro denejo. V delovnih letih je bila šivilja v Gorenjskih oblačilih, tudi vezla je vedno rada.

Stanislava Novak zdaj živi v Domu Viharnik (Mavida). Rojena je bila v Gorjah, ljubezen pa jo je pripeljala v Zgornjesavsko dolino. Delala je kot trgovka, veliko je potovala po svetu, na kar jo spominjajo številne fotografije. Tudi Ljudmila Gregori, znana kot Milena, zdaj živi v kranjskogorskem domu starejših. Dolenjko po rodu je prav tako ljubezen pripeljala v ta prelepi del Gorenjske. V delovnih letih je delala v nekdanjem Porentovem domu kot trgovka, pokojnino pa je zaslužila v Tikiju. Rada je obiskovala ročna dela, bila je tudi poverjenica pri lokalnem društvu invalidov.

Helena Košir, ki ji pravijo kar Lenka, je ponosna na fotografijo z osmimi pravnuki, ki so ji jo domači podarili za življenjski jubilej. Še dobro se spominja, ko je na lokaciji sedanjega Triangla stal Rozmanov dom, kjer je bila kuharica. Po poroki je ostala doma, skrbela za družino in gospodinjstvo in pomagala na kmetiji. Še vedno malo kvačka in postori kaj okrog hiše.

Alojzij Cuznar je bil vlakovodja skoraj vso delovno dobo. Ukvarjal se je tudi s kmetijo, kot je dejal, je bilo doma zmeraj delo, zdaj pa je vesel in ponosen na svoje pridne »tamlade«, ki nadaljujejo delo na kmetiji. Franc Mertelj je v delovnih letih služboval v jeseniški Železarni, oba njegova otroka, fizika, zdaj živita in delata v Ljubljani. »'Tamladi' me obiskujejo, vsak dan se tudi slišimo po telefonu.« Mertelj je gasilski veteran pri Prostovoljnem gasilskem društvu Gozd - Martuljek.

Dragotin Sabolić je povedal, da se je kar veliko selil, po rodu je iz okolice Varaždina. Zadnjih 25 let živi v Mojstrani, zaposlen pa je bil v Železarni Jesenice. Tudi njemu je bilo prijetno prisluhniti, saj je, kot je povedal, zadovoljen s svojim življenjem, s tem, kar so si ustvarili z družino. Pavla Martinović je opravljala različna dela, ko pa so zgradili novo osnovno šolo v Kranjski Gori, se je tam zaposlila za pomoč v kuhinji in še za druga opravila. Rada je kvačkala, vezla, še vedno rada bere, skrbi za vrt in za rože, ki jih ima res veliko.