Leto dni po najhujši naravni nesreči v zgodovini Slovenije

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Gorenjska / torek, 6. avgust 2024 / 14:00

V nedeljo, 4. avgusta, je minilo eno leto od katastrofalnih poplav, najhujše naravne nesreče v zgodovini samostojne Slovenije, ki je prizadela dve tretjini slovenskega ozemlja. Škoda je nastala na prometni in energetski infrastrukturi, močno poškodovanih je bilo veliko gospodarskih in stanovanjskih objektov.

Kamnik, Škofja Loka – Dvanajst mesecev po uničujoči ujmi je vlada Republike Slovenije opravila pregled škode in zbrala podatke o doslej izvedenih ukrepih za obnovo po poplavah. »Celovita obnova bo dolgotrajna, vključuje pa tako ukrepe za sanacijo kot tudi nadgradnjo infrastrukture ter oblike nadaljnje pomoči prizadetim,« so poudarili na vladi.

Ocena škode takoj po poplavah je po navedbah vlade pokazala, da je prizadetih 183 od skupno 212 slovenskih občin, v 79 občinah pa so bili huje poškodovani vodovodni in kanalizacijski sistemi. Porušenih je bilo skoraj 40 domov, razseljenih 649 oseb, hudourno delovanje voda in obsežni nanosi zemlje, kamenja in mulja pa so poškodovali, uničili ali odnesli več sto vozil. Poškodovanih je bilo 1.984 kilometrov cest, kar je skoraj tretjina vseh državnih cest, in 4.000 kilometrov vodotokov. Porušeni so bili trije mostovi čez Kamniško Bistrico, in sicer v Stranjah v občini Kamnik, Domžalah in Beričevem ter most čez Mislinjo v Otiškem Vrhu. Na 71 mostovih so bile evidentirane manjše erozijske poškodbe, na 16 pa je bila poškodovana oprema.

Slabe tri milijarde škode

Končna ocena neposredne škode znaša nekaj več kot 2,9 milijarde evrov. »Največ škode je bilo na vodotokih, cestni infrastrukturi, gradbeno-inženirskih objektih, kot so mostovi, stavbe, kulturna dediščina in podobno,« so pojasnili na vladi. Na vodotokih, kjer so bili v prvem mesecu po dogodku izvedeni nujni interventni ukrepi, tem so sledili izredni ukrepi, ki so bili zaključeni do konca junija letos, je škoda ocenjena na več kot 1,3 milijarde evrov. Ocenjena škoda v gospodarstvu znaša 384,6 milijona evrov za 1.240 oškodovancev, na kmetijskih zemljiščih pa 70,9 milijona evrov. Na delno uničenih in uničenih stavbah je nastalo škode za 384,7 milijona evrov, na stavbah 511 milijonov evrov, na gradbeno-inženirskih objektih pa 489,9 milijona evrov.

Prvič izplačana predplačila

Država je prvič doslej vsem oškodovancem – od občin, ki so morale izvajati prve intervencije in sanacijo, do podjetij in fizičnih oseb – na podlagi ocene škode omogočila izplačilo predplačil. »Tako so bila do konca leta 2023 vsem občinam, ki so oddale zahtevke, izplačana predplačila v višini do 40 odstotkov ocenjene škode za nujno sanacijo občinske infrastrukture (218,5 milijona evrov), fizičnim osebam, lastnikom poškodovanih stanovanj in hiš, smo zagotovili predplačila za obnovo v višini 20 odstotkov ocenjene škode (34,6 milijona evrov), 230 milijonov evrov pomoči v obliki predplačil in povračil je bilo zagotovljenih gospodarstvu in 4,3 milijona evrov za škodo na kmetijskih objektih,« so navedli.

Na pomoč priskočili prostovoljci

V petek, 4. avgusta 2023, so bili na 122 merilnih postajah na 74 rekah po vsej državi preseženi pragovi visokih voda, ocenjena povratna doba izrednih padavin pa je bila celo 250 let ali več. Tri največje slovenske reke – Sava, Drava in Mura – so hkrati poplavljale, najhuje pa so bila prizadeta območja ob Savinji, Meži, Mislinji in Kamniški Bistrici. »Zato ne preseneča, da so na številki 112 tistega dne zabeležili skoraj 14 tisoč klicev. Kasneje je bilo evidentiranih 15.517 prizadetih lokacij, evakuiranih pa več kot 8.000 ljudi,« so dodali.

Prvi odziv države je bil namenjen reševanju življenj. Takoj je bilo aktiviranih več kot 470 poklicnih in prostovoljnih gasilskih enot, pri sanaciji posledic se je na prošnjo Slovenije hitro odzvala tudi mednarodna skupnost. Že v prvih urah so na pomoč priskočili tudi številni prostovoljci. »Njihova vloga med intervencijo in prvo sanacijo je vsekakor ena bolj pozitivnih zgodb ob tej naravni nesreči. Dnevno jih je namreč pri odpravi posledic pomagalo tudi do osem tisoč. Največ, skoraj dvanajst tisoč, pa jih je bilo na teren napotenih 14. avgusta, ki ga je vlada razglasila za dan solidarnosti,« so poudarili na vladi, ki je vzpostavila tudi klicni center 114 za čim boljše informiranje prebivalcev, ki so v poplavah utrpeli škodo. Svetovalci so do zdaj odgovorili na 12.000 klicev in obiskali ter svetovali 83 posameznikom v 13 občinah, ki jih je ujma najbolj prizadela.

Sanacijski program

Vlada se je na naravno nesrečo odzvala z novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, pripravila pa je še interventno zakonodajo, v kateri so ukrepi za pomoč prebivalcem, gospodarstvu in občinam ter sanacijski in preventivni ukrepi. Poleg tega je pripravila tudi zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki prinaša razvojno naravnane ukrepe za celovito obnovo države. Maja je potrdila petletni sanacijski program v skupni vrednosti 2,33 milijarde evrov, ki poleg obnove vodne infrastrukture zajema tudi ukrepe za obnovo občinskih infrastrukturnih in drugih javnih objektov, obnovo stavb v zasebni lasti, sanacijo zemeljskih plazov, izvajanje nadomestitvene gradnje ...

Nova spletna stran

Za lažje spremljanje odločanja glede zasebnih objektov je vlada vzpostavila novo spletno stran o odpravi posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. »Tako so na enem mestu zbrane vse ključne informacije v zvezi s potekom obnove, prikazan pa je tudi postopek odločanja glede objektov, ki so bili v poplavah avgusta 2023 najbolj ogroženi in z vidika varnosti po mnenju stroke niso primerni za obnovo,« so pojasnili.

Na seznamu evidentiranih objektov, ki so predvideni za odstranitev, je bilo 343 stavb, od tega tudi osem na Gorenjskem. Po celovitem strokovnem pregledu so pred kratkim ugotovili, da je s preventivnimi ukrepi možno zagotoviti varnost za osebe in njihovo premoženje za 85 objektov, na seznam pa bodo dodatno uvrščeni še nekateri drugi objekti. S seznama sta bila umaknjena tudi objekta v občinah Cerklje na Gorenjskem in Tržič ter eden v občini Kamnik.