Belo mesto

Tokrat smo se Glasovci s Kompasom odpravili v Beograd, dobesedno Belo mesto. Glavno mesto Srbije in njegovo okolico smo raziskovali tri dni. Nekateri izletniki so Beograd v preteklosti že obiskali, drugi so se veselili prvega obiska mesta, ki je pri Slovencih kot turistična destinacija precej priljubljeno.

Bilo nas je okoli petindvajset. Večina jih je prišla na avtobus v Kranju, preostali v Škofji Loki. Sledila je nočna vožnja proti Beogradu. Najbolj razpoložena družba se je iz smledniškega konca že na avtobus pripeljala kar s kombijem in energije ter dobre volje jim ni zmanjkalo ves čas izleta.

Z nami je šel tokrat Ivan Grlić, sedemindvajsetletni Kompasov vodič, ki je skrbel za to, da smo izvedeli precej o znamenitostih mesta, zgodovini, ženah in ljubicah pomembnih veljakov znanih družin Obrenović in Karađorđević. In če sem si prav zapomnila, naj bi bil njegov dedek osebni krojač gospe Jovanke Broz, tako da je vnuku zaupal številko nedrčka nekoč jugoslovanske prve dame. Tako smo v kratkem kvizu izvedeli, da naj bi nosila sedmico.

Morda smo Gorenjci Ivana presenetili s tem, kako hitro smo se navadili na srbski ritem življenja, ki temelji na 'polako', dietni mesni meniji pa so nam šli sploh v slast. Tudi žeje nismo trpeli. Tridnevni program je bil kar obsežen, a nam tudi prostega časa ni manjkalo. Ivanova mladostna energija in hitrost pa sta bili včasih celo malce prehitri za naše izletnike, ki so vseeno rabili za kakšno stvar minuto ali dve več. Sledila so usklajevanja, Minka Smolej z Bleda je med vožnjo pripovedovala hudomušne življenjske zgodbe in šale, mimogrede pa sem v zadnji vrsti avtobusa izvedela, da je v domači 'jegermajster' lahko namočenih tudi do petdeset rožic. Zdravilnih, seveda.

Po napol prespani vožnji do Beograda smo si najprej ogledali Hišo cvetja na Dedinjah. Slovenci predstavljajo večino turistov, ki še obiščejo Titov grob, sedaj pa naj bi ob nedeljah prihajale tudi ameriške skupine, ki križarijo po Donavi. Med našimi potniki je bilo kar nekaj takih, ki so se spomnili Titovih časov. Sledila je kombinacija avtobusnega in peš ogleda nekaterih znamenitosti z lokalnim vodičem Žarkom. Pogled na Cecino vilo nas je spomnil, da je ravno v tem času pevka nastopala v Ljubljani, stadion Crvene zvezde - Marakano smo si ogledali od blizu, se peljali tudi mimo stadiona Partizana, na cesti do cerkve sv. Save - največje pravoslavne cerkve, ki se s pomočjo donacij še vedno gradi, pa smo opazili velike plakate za srbski resničnostni šov Survivor, ki poteka na Kostariki. V njem Slovencev tokrat ni, je pa precej Hrvatov.

 

(Se nadaljuje)