Višarje povezujejo Slovence
V tem Marijinem romarskem središču nad Kanalsko dolino v Italiji bo v nedeljo, 4. avgusta, tradicionalno Romanje treh Slovenij.
Ob 10.30 bo na platoju za cerkvijo predavanje umetnostnega zgodovinarja dr. Ferdinanda Šerbelja, opoldne pa bo slovesna maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik.
Višarje – Rafaelova družba, ki kot organizacija civilne družbe skrbi za povezovanje in sodelovanje Slovencev iz Slovenije z rojaki po svetu, in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v nedeljo, 4. avgusta, že 36. vabita na Svete Višarje nad Kanalsko dolino na tradicionalno Romanje treh Slovenij.
Višarje, ki so bile pred Brezjami najbolj obiskan slovenski romarski kraj, so pravi kraj za to, saj ležijo na stičišču treh narodov – Slovanov, Germanov in Romanov – in treh držav: Slovenije, Italije in Avstrije. Ne le v Sloveniji, ampak tudi v obeh sosednjih državah imajo 1700 metrov visoko ležeče Višarje med ljudmi poseben pomen, saj se na gori počuti sprejetega vsak romar, ne glede od kod prihaja. Mariji z Višarij pa rečejo tudi Višarska kraljica miru.
Legenda pravi, da je pastirjem iz v dolini ležečih Žabnic pred več kot 660 leti naročila, naj na gori postavijo kapelico, predhodnico sedanje cerkve. Višarski cerkvi zgodovina ni prizanesla. Leta 1807 jo je poškodovala strela, leta 1915, med prvo svetovno vojno, pa jo je zadela granata. Kip Marije je obe nesreči preživel. Od leta 1925 je neprekinjeno v oltarju višarske cerkve, ki jo krasijo freske Toneta Kralja.
Letošnje 36. Romanje treh Slovenij bo v nedeljo, 4. avgusta. Ob 10.30 bo na platoju za cerkvijo predavanje umetnostnega zgodovinarja dr. Ferdinanda Šerbelja, opoldne pa bo slovesna maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Ob 13. uri bo za cerkvijo kulturni program. Najbolj udoben dostop na goro je s kabinsko žičnico, najbolj hodni pa lahko krenejo peš iz Žabnic po znani romarski poti, po kateri so nekdaj romarji zaradi spokornosti nosili na vrh znamenita »višarska polena«, s katerimi so pozimi ogrevali romarske domove.