Kip Višarske Marije, Kraljice miru, le redko, ob velikih slovesnostih, zapusti častno mesto na oltarju. Le za večja praznovanja ga v procesiji ponesejo po poti okrog vrha gore. Posnetek je iz leta 2015. / Foto: Jože Košnjek

Višarje povezujejo Slovence

V tem Marijinem romarskem središču nad Kanalsko dolino v Italiji bo v nedeljo, 4. avgusta, tradicionalno Romanje treh Slovenij.

Ob 10.30 bo na platoju za cerkvijo predavanje umetnostnega zgodovinarja dr. Ferdinanda Šerbelja, opoldne pa bo slovesna maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik.

Višarje – Rafaelova družba, ki kot organizacija civilne družbe skrbi za povezovanje in sodelovanje Slovencev iz Slovenije z rojaki po svetu, in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v nedeljo, 4. avgusta, že 36. vabita na Svete Višarje nad Kanalsko dolino na tradicionalno Romanje treh Slovenij.

Višarje, ki so bile pred Brezjami najbolj obiskan slovenski romarski kraj, so pravi kraj za to, saj ležijo na stičišču treh narodov – Slovanov, Germanov in Romanov – in treh držav: Slovenije, Italije in Avstrije. Ne le v Sloveniji, ampak tudi v obeh sosednjih državah imajo 1700 metrov visoko ležeče Višarje med ljudmi poseben pomen, saj se na gori počuti sprejetega vsak romar, ne glede od kod prihaja. Mariji z Višarij pa rečejo tudi Višarska kraljica miru.

Legenda pravi, da je pastirjem iz v dolini ležečih Žabnic pred več kot 660 leti naročila, naj na gori postavijo kapelico, predhodnico sedanje cerkve. Višarski cerkvi zgodovina ni prizanesla. Leta 1807 jo je poškodovala strela, leta 1915, med prvo svetovno vojno, pa jo je zadela granata. Kip Marije je obe nesreči preživel. Od leta 1925 je neprekinjeno v oltarju višarske cerkve, ki jo krasijo freske Toneta Kralja.

Letošnje 36. Romanje treh Slovenij bo v nedeljo, 4. avgusta. Ob 10.30 bo na platoju za cerkvijo predavanje umetnostnega zgodovinarja dr. Ferdinanda Šerbelja, opoldne pa bo slovesna maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Ob 13. uri bo za cerkvijo kulturni program. Najbolj udoben dostop na goro je s kabinsko žičnico, najbolj hodni pa lahko krenejo peš iz Žabnic po znani romarski poti, po kateri so nekdaj romarji zaradi spokornosti nosili na vrh znamenita »višarska polena«, s katerimi so pozimi ogrevali romarske domove.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 17. oktober 2012 / 07:00

"Di Luca" ostaja najboljši Kolokovec

V petek so interno tekmovalno sezono 2012 končali člani Športnega društva Koloka. Po zadnjem kolesarskem vzponu na Lubnik je sledilo druženje s podelitvijo priznanj. Najboljši kolesar Kolok...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / / 22:26

V osrčju dežele terana

Tudi Gorenjci se ob koncih tedna radi odzovejo in obiščejo dneve odprtih vrat vinskih kleti v Vipavski dolini, Goriških brdih, se odpeljejo v slovensko Istro, blizu jim je tudi Kras. In če ostanemo pr...

Žirovnica / / 22:13

Vesela sobota na Bregu

Vaščani Brega pri Žirovnici so pripravili vaški dan, žar mojster je bil kar najbolj znan vaščan, župan Leopold Pogačar, ob tej priložnosti pa so namenu predali tudi novo kanalizacijo.

Rekreacija / / 22:12

Več kot dvesto pohodnikov po Mamutovi poti

Kokrica pri Kranju – V množico poletnih rekreativnih prireditev sodi tudi Pohod po mamutovi deželi, ki ga je minulo soboto ob sodelovanju Zavoda za turizem in kulturo Kranj že dvanajstič organizira...

Razvedrilo / / 22:06

Srečali so se drugič

Nekdanji sošolci iz šole na Šenturški Gori so se srečali po petdesetih letih. Na šolo imajo samo prijetne spomine.

Zanimivosti / / 22:06

Jesenice so tekle za otroke

Na letošnjem devetem dobrodelnem teku Jesenice tečejo so našteli več kot 480 udeležencev. Največ krogov, 33 oziroma 66 kilometrov, je znova pretekel rekorder prireditve Mario Ponjavić.