Zaliv omogoča življenje tudi številnim ribičem na tem območju. / Foto: Aleš Senožetnik

Med tradicijo in sodobnostjo (4)

Po pohajkovanju po vietnamskih hribih v okolici Sape sva potrebovala počitek, ki sva si ga privoščila na križarjenju po Zalivu Ha Long. Ime bi lahko prevedli v Zaliv spuščajočega se zmaja. Kot pravi ena od legend, so pred mnogo leti, ko so Vietnamci branili svojo državo, bogovi v pomoč poslali zmaje, ti pa so po zalivu bruhali dragulje, ki so se spremenili v stotine otočkov, med katerimi so se izgubljale in nasedale sovražnikove ladje. Zaliv še danes naseljuje skoraj dva tisoč takšnih draguljev najrazličnejših oblik. Večinoma gre za otočke apnenčastega izvora, posejanih na območju v velikosti 1500 kvadratnih kilometrov, med katerimi sva se nato tudi midva izgubljala skoraj tri dni.

Pot do zaliva je bila sicer dolga. Nekaj spanca nama je uspelo dobiti na nočnem vlaku do Hanoja, takoj nato pa naju je čakala še dobre tri ure dolga vožnja do pristanišča, kjer sva se vkrcala na barko, ki naju je popeljala po zalivu.

Z izjemo dveh večjih so otoki nenaseljeni, a zaliv že praktično vso zgodovino omogoča življenje ribiškim družinam, ki so si ga ustvarili bodisi na obali ali pa na plavajočih vaseh, ki so svojevrstna posebnost tega območja. Poleg kopanja, ogleda farme biserov, raziskovanja obale s kajakom, obiska dveh kraških jam, ki jih je na otokih polno je bil še najbolj navdušujoč pogled na tisoče otočkov, ki jim ni videti konca.

A kljub na splošno lepi izkušnji velja omeniti še drugo plat Zaliva Ha Long, ki sva jo spoznala tudi midva. Nezadržen razvoj turizma ogroža naravo in verjetno bodo morale oblasti ukrepati, če bodo hotele ohraniti ta vietnamski biser.

Pred odhodom domov sva se znova pomudila v Hanoju, ki naju je, zahvaljujoč povezavam javnega prevoza, na tem potovanju prijazno gostil dvakrat. Več o tem severnem mestu in še čem pa rečemo v naslednjem, zadnjem delu potopisa.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 27. november 2015 / 11:55

Teror spet doma

V zadnjem času je po naključju in po mojem osebnem nagibu naneslo, da sem v knjižnem feljtonu na straneh našega časopisa predstavil dve letošnji knjižni novosti, povezani s Parizom. Najpre...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.