Zaliv omogoča življenje tudi številnim ribičem na tem območju. / Foto: Aleš Senožetnik

Med tradicijo in sodobnostjo (4)

Po pohajkovanju po vietnamskih hribih v okolici Sape sva potrebovala počitek, ki sva si ga privoščila na križarjenju po Zalivu Ha Long. Ime bi lahko prevedli v Zaliv spuščajočega se zmaja. Kot pravi ena od legend, so pred mnogo leti, ko so Vietnamci branili svojo državo, bogovi v pomoč poslali zmaje, ti pa so po zalivu bruhali dragulje, ki so se spremenili v stotine otočkov, med katerimi so se izgubljale in nasedale sovražnikove ladje. Zaliv še danes naseljuje skoraj dva tisoč takšnih draguljev najrazličnejših oblik. Večinoma gre za otočke apnenčastega izvora, posejanih na območju v velikosti 1500 kvadratnih kilometrov, med katerimi sva se nato tudi midva izgubljala skoraj tri dni.

Pot do zaliva je bila sicer dolga. Nekaj spanca nama je uspelo dobiti na nočnem vlaku do Hanoja, takoj nato pa naju je čakala še dobre tri ure dolga vožnja do pristanišča, kjer sva se vkrcala na barko, ki naju je popeljala po zalivu.

Z izjemo dveh večjih so otoki nenaseljeni, a zaliv že praktično vso zgodovino omogoča življenje ribiškim družinam, ki so si ga ustvarili bodisi na obali ali pa na plavajočih vaseh, ki so svojevrstna posebnost tega območja. Poleg kopanja, ogleda farme biserov, raziskovanja obale s kajakom, obiska dveh kraških jam, ki jih je na otokih polno je bil še najbolj navdušujoč pogled na tisoče otočkov, ki jim ni videti konca.

A kljub na splošno lepi izkušnji velja omeniti še drugo plat Zaliva Ha Long, ki sva jo spoznala tudi midva. Nezadržen razvoj turizma ogroža naravo in verjetno bodo morale oblasti ukrepati, če bodo hotele ohraniti ta vietnamski biser.

Pred odhodom domov sva se znova pomudila v Hanoju, ki naju je, zahvaljujoč povezavam javnega prevoza, na tem potovanju prijazno gostil dvakrat. Več o tem severnem mestu in še čem pa rečemo v naslednjem, zadnjem delu potopisa.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 17. september 2013 / 13:34

Z nevarnim tovorom preko meje

Franc Kunšič in Mitja Kovačič sta bila na kranjskem sodišču obsojena, ker sta poskusila čez državno mejo prepeljati sestavne dele vojaškega orožja.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / nedelja, 29. julij 2018 / 19:03

Lepo je biti muzikant

Poletno gledališče Studenec je v petek gostilo krstno izvedbo domače gledališke predstave Andreasa Brandstätterja Lepo je biti muzikant. Gre za igro z glasbo Slavka in Vilka Avsenika ob 65-letnici nju...

Zanimivosti / nedelja, 29. julij 2018 / 19:02

O »krašenju« krožišč

Ogromna vinska pletenka, moped na drogu, čokoladni prestol, velikanska harmonika, cokla ... Vse to se najde v krožiščih slovenskih cest, a mnenja o tovrstnem »krašenju« so močno deljena. Za nekater...

GG Plus / nedelja, 29. julij 2018 / 19:00

Ujetniki omrežij

»Vas muči vtis, da ste na robu? Da ste, kot se reče, outsider? Če se kot outsider počutite čisto dobro, ni razlogov, da bi ukrepali. Če pa menite, da sodite bolj proti središču, je receptov več. Št...

GG Plus / nedelja, 29. julij 2018 / 18:58

Jakob Virjent in slovensko čebelarstvo

Včasih se zavemo, v čem je posebno velik pomen ribištva in čebelarstva. Gre za združenja, ki najprej zaženejo alarm, ko pride do zastrupitve rib ali čebel zaradi velikega zastrupljanja nar...

Gorenjska / nedelja, 29. julij 2018 / 18:55

V spomin: Dr. Ivan Kejžar, izredni profesor (1935–2018)

Od spoštovanega sodelavca, prijatelja, pedagoga in znanstvenika smo se poslovili v ponedeljek, 4. junija, na osrednjem kranjskem pokopališču.