Zaliv omogoča življenje tudi številnim ribičem na tem območju. / Foto: Aleš Senožetnik

Med tradicijo in sodobnostjo (4)

Po pohajkovanju po vietnamskih hribih v okolici Sape sva potrebovala počitek, ki sva si ga privoščila na križarjenju po Zalivu Ha Long. Ime bi lahko prevedli v Zaliv spuščajočega se zmaja. Kot pravi ena od legend, so pred mnogo leti, ko so Vietnamci branili svojo državo, bogovi v pomoč poslali zmaje, ti pa so po zalivu bruhali dragulje, ki so se spremenili v stotine otočkov, med katerimi so se izgubljale in nasedale sovražnikove ladje. Zaliv še danes naseljuje skoraj dva tisoč takšnih draguljev najrazličnejših oblik. Večinoma gre za otočke apnenčastega izvora, posejanih na območju v velikosti 1500 kvadratnih kilometrov, med katerimi sva se nato tudi midva izgubljala skoraj tri dni.

Pot do zaliva je bila sicer dolga. Nekaj spanca nama je uspelo dobiti na nočnem vlaku do Hanoja, takoj nato pa naju je čakala še dobre tri ure dolga vožnja do pristanišča, kjer sva se vkrcala na barko, ki naju je popeljala po zalivu.

Z izjemo dveh večjih so otoki nenaseljeni, a zaliv že praktično vso zgodovino omogoča življenje ribiškim družinam, ki so si ga ustvarili bodisi na obali ali pa na plavajočih vaseh, ki so svojevrstna posebnost tega območja. Poleg kopanja, ogleda farme biserov, raziskovanja obale s kajakom, obiska dveh kraških jam, ki jih je na otokih polno je bil še najbolj navdušujoč pogled na tisoče otočkov, ki jim ni videti konca.

A kljub na splošno lepi izkušnji velja omeniti še drugo plat Zaliva Ha Long, ki sva jo spoznala tudi midva. Nezadržen razvoj turizma ogroža naravo in verjetno bodo morale oblasti ukrepati, če bodo hotele ohraniti ta vietnamski biser.

Pred odhodom domov sva se znova pomudila v Hanoju, ki naju je, zahvaljujoč povezavam javnega prevoza, na tem potovanju prijazno gostil dvakrat. Več o tem severnem mestu in še čem pa rečemo v naslednjem, zadnjem delu potopisa.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 8. julij 2016 / 07:00

Gorenjski glas, št. 54

Gorenjski glas, 8. julij 2016, št. 54

Objavljeno na isti dan


Kultura / petek, 2. oktober 2020 / 18:12

Pot v Tadam z Anjo Bezlovo

Razburljivo ulično pustolovščino za mlajšo in starejšo publiko, zgodbo in metaforo za nekaj, kar iščemo vsi, neki boljši, novi dan, smo nedavno lahko spremljali na vrtu kamniške Vratarnice. V predstav...

Kronika / petek, 2. oktober 2020 / 18:10

Ker sodišče ne najde prič, ju bo poiskal kar obtoženi

Na sojenju Daliborju Pejiću, ki naj bi bil del organiziranega tihotapljenja droge v Celovec, imajo težave z iskanjem prič, ki živijo ali so zaprti v tujini. Pomoč pri iskanju je sodišču ponudil kar ob...

Gorenjska / petek, 2. oktober 2020 / 18:07

Študenti se vračajo

Včeraj se je začelo novo študijsko leto. V zimskem semestru naj bi se študijski proces odvijal na fakultetah v vseh primerih, ko se aktivnosti lahko izvedejo varno ob upoštevanju priporočil Nacionalne...

Šenčur / petek, 2. oktober 2020 / 15:11

Obnovili Kranjsko cesto

Slab kilometer dolg odsek Kranjske ceste v Šenčurju je bil dograjen pred rokom. Na trasi je tudi krožišče, kjer sta pripravljena kraka za cesto proti Britofu na eni in v obrtno cono na drugi strani.

Zanimivosti / petek, 2. oktober 2020 / 15:09

Ali iz Tržiča še veter ni dober

Na četrtem domoznanskem večeru v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja so z gosti Fino Ležaja, Nušo Hafner, Rezko Košnjek in Bojanom Knificem obujali spomine na tržiške Vesele večere in pojasnili znani rek,...