Med tradicijo in sodobnostjo (2)
Plaž, morja in sonca sva se naužila v centralnem delu Vietnama. Ko vse skupaj začiniš z odličnimi in vedno svežimi morskimi jedmi, pa je izkušnja še toliko boljša. A osrednji del države slovi tudi po dveh zgodovinskih mestih. Hue, nekdanjo prestolnico dežele z izjemno imperialno dediščino, sva zaradi pomanjkanja časa izpustila, ogledala pa sva si Hoi An, v katerem sva se odpočila od vrveža Hošiminha.
Hoi An je danes živahno malo mesto, med 15. in 19. stoletjem pa je predstavljalo eno najbolj prometnih azijskih pristanišč na svileni poti. Zaradi odlično ohranjenih stavb, ki so jih navdihnile kitajske, japonske, portugalske in francoske arhitekturne tradicije, je uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Kljub trem milijonom turistov, ki ga menda obiščejo vsako leto, je mesto ohranilo precejšen del svojega šarma, sprehajanje po ulicah in trgih pa je poplačano z zanimivostmi na vsakem vogalu. Še posebej priporočljiv je obisk v večernem času, ko ulice osvetli stotine lampijonov. Glavna atrakcija teh vietnamskih Benetk pa so seveda čolnički, ki danes služijo predvsem za prevoz turistov po glavnem mestnem rečnem kanalu.
V Hoi Anu so znani tudi po odličnih šiviljah in krojačih. Njihove spretnosti sem preizkusil tudi sam in z mesta odšel z dvema lanenima srajcama za tople poletne dni.
Imela sva srečo, da je bil ravno v času najinega bivanja v Hoi Anu predstava cirkusa Teh Dar, ki črpa iz bogate tradicije plesa, glasbe in ljudskega izročila vietnamskih plemen. Akrobacije, ki jih izvajajo, zares jemljejo dih!
Po predstavi sva si privoščila eno najboljših večerij na celem potovanju. Tudi tokrat se je potrdilo, da lahko na ulici ješ bolje kot v kakšni od dragih restavracij v mestih, ki zahodnjakom prilagojene jedi ponujajo po zahodnjaško zasoljenih cenah. Družinska restavracija – oz. bolje rečeno stojnica – je več kot upravičila najina pričakovanja z okusnim ribjim izborom po vietnamsko. Pa še eno značilno vietnamsko jed sva pokusila v Hoi Anu. Banh mi je otrok francoske in vietnamske kulinarične tradicije. Med dvema polovicama bagete po navadi združuje jetrno pašteto, različne vrste mesa, vložene zelenjave, čebule in koriandra, začinjeno s slastnimi omakami.
Energijo sva še posebno potrebovala v naslednjem delu potovanja. Po postanku v Hanoju sva se namreč podala med gorske vasice v severnem delu države.