Spolno nasilje

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 21. avgust 2020 / 22:46

V današnjem svetu je veliko spolnega nasilja, ne le v domačem okolju, veliko ga doživljajo tudi ljudje, ki so na poti, pa ne kot običajni turisti, ampak kot migranti, ki v svetu iščejo možnosti za boljše življenje …

Prvi primer

Navedimo najprej primer Kitajke Chen. »Chen je 28-letna kitajska državljanka. Zaposlitvena agencija v njenem rodnem kraju ji je podala obetavno ponudbo za dobro plačano delo. Skupaj z moškim iz agencije je odletela v Belgijo. Po izkrcanju z letala je ugotovila, da so ji odvzeli telefon. Na letališču jo je sprejel olikan moški, ki jo je prosil za potni list in povedal, da ga potrebuje za administrativne namene in da ji bo uredil pogodbo o delu. Moški jo je z letališča odpeljal do njene nastanitve. Ko je moški stopal proti vratom, je odložila prtljago. Ob odhodu je povedal, da ima en sam ključ in da bo moral zakleniti vrata, obljubil pa ji je, da ji čim prej priskrbi lastni ključ. Chen tisti večer ni prejela nobene hrane. Naslednji dan je isti moški prišel ponjo in jo odpeljal na delo. Prvotna obljuba agencije za zaposlovanje je bila neresnična, njeno delo je bilo čiščenje hiše. Začela je čistiti hišo. Občasno je povzdignil glas in jo fizično zlorabljal. Chen je povprašala o svojem telefonu, potnem listu, ključih in plači. Moški je odvrnil, da to vse čaka in da ji bodo kmalu plačali. Zvečer se je vrnila v svojo nastanitev. Teden se je nadaljeval po podobnem vzorcu. Chen se je počutila zelo izolirano. V soboto popoldne se je moški pijan prikazal na naslovu njene nastanitve, zaklenil vrata in začel Chen verbalno zlorabljati. Počutila se je omalovaževano in je otrpnila. Začel se je je dotikati na neprimeren način, ni se mogla premikati, ni mogla kričati, počutila se je popolnoma brez moči. Tisto popoldne je bila Chen žrtev posilstva. Ti incidenti so se ponavljali nekaj časa. Chen je izgubila občutek za čas. Nekega dne, ko so jo pripeljali v drugo hišo, je moški začel nanjo vpiti in jo brcati. Sosed je skozi okno videl dogajanje in poklical policijo. Policisti so prišli in zahtevali njihove osebne dokumente. Ugotovili so, da Chen ni dokumentirana. Odpeljali so jo na policijsko postajo na zaslišanje. Policist je Chen napotil na vašo službo …«

Drugi primer

Drugi je primer Latinoameričanke Marie. »Maria je 43-letna ženska iz Latinske Amerike. V Belgijo je prišla pred 6 meseci z dvanajstletno hčerjo in možem, ki ima belgijsko državljanstvo (in ki ni oče njenega otroka). Moža je spoznala pred dvema letoma, ko je prišel v njeno državo na počitnice. Poročila sta se nekaj mesecev pozneje. Na začetku sta bila v zvezi na daljavo, dokler ni Maria na moževo željo privolila v selitev v Belgijo. Poročila sta se v Belgiji. Možev odnos do Marie se je zelo kmalu spremenil. Nenadoma je postal zelo nasilen in žaljiv do nje in hčere. Omejuje ju pri marsičem, včasih tudi pri hrani. Edino, kar sprejema, je, da hči sme v šolo. Želi ohraniti dobro podobo, ki jo vidijo zunanji opazovalci; zato jima daje le strogi minimum, ki pokrije stroške javnega prevoza do šole in nazaj. Pravi, da mora ravnati gospodarno, saj mu onidve predstavljata dodatne stroške. Po vsem tem se je Maria odločila spati ločeno od moža, s hčerjo. Maria je svojega moža videla masturbirati v bližini prostora, v katerem spita ona in hči. To vedenje Maria zaznava kot neke vrste ustrahovanje ali strategijo nadzora. Njena hči živi v strahu in nenehnem stresu in v šoli zaostaja. Maria ima zelo slabo družabno omrežje in njeni prihodki so slabi. Popolnoma je odvisna od svojega moža. Ne govori jezika, kar ji znatno omeji možnosti, da bi prosila za pomoč ali nasvet. V šoli je k njej pristopila mamica drugega otroka, ker je slišala govorice o Marii in hčeri. Priskrbela ji je telefonsko številko organizacije, ki bi ji lahko nudila podporo …« Navedena primera sta iz priročnika Spolno nasilje in nasilje na podlagi spola v kontekstu migracij, izdanega v Bruslju, 2019. »To orodje za usposabljanje je bilo pripravljeno v okviru projekta PROTECT – Preprečevanje spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola nad migranti ter krepitev podpore žrtvam (2018– 2020). Projekt PROTECT financira Program Evropske unije za pravice, enakost in državljanstvo (2014–2020).«

Jedrski virus

»Če se človeštvo tako kot pri novem koronavirusu – ki se ga nismo bali, dokler se ni začel širiti v naši neposredni bližini – ne zave grožnje jedrskega orožja, dokler to ne bo spet uporabljeno, se bomo znašli v nerešljivi situaciji.« To je izjavil Tomihisa Taue, župan Nagasakija, na komemoraciji ob 75. obletnici jedrskega napada. Naj spomnimo: da bi pospešili konec druge svetovne vojne, so bombniki ZDA po ukazu predsednika Harryja Trumana 6. avgusta 1945 odvrgli jedrsko bombo »Deček« na Hirošimo, 9. avgusta pa še bombo »Debeluh« na Nagasaki.