Analiza
Najbolj vroča tema te dni na Gorenjskem ni vročinski val, ampak dokument z naslovom Presoja umestitve gorenjske regijske bolnišnice v prostor – primerjava potencialnih lokacij z urbanističnega in ekonomskega vidika. Izvedena primerjalna analiza naj bi končala že večletno mukotrpno iskanje primerne lokacije za novo regijsko splošno bolnišnico s 600 bolniškimi posteljami, ki naj bi pripomogla k dvigu splošne ravni zdravstvenega varstva v regiji, sredstva zanjo pa so zagotovljena v okviru nacionalnega razvojnega programa do leta 2032. Svojo lokacijo je prva ponudila Radovljica, kasneje se je s svojim predlogom odzval še Kranj, medtem ko na Jesenicah že vseskozi obstaja prepričanje, da mora regijska bolnišnica (o)stati pri njih.
Že marca, ko je ministrstvo za zdravje naročilo omenjeno presojo, smo lahko z veliko gotovostjo napovedali, da bodo z rezultati presoje zadovoljni samo v tisti občini, katere ponujena lokacija bo ocenjena najbolje, v preostalih dveh »poraženih« občinah pa bodo razočarani. Kljub temu pa nismo pričakovali, da bo odziv slednjih tako buren. Če so do sedaj občine kandidatke v procesu izbire najboljše lokacije za bolnišnico še sodelovale z rokavicami na rokah, so te zdaj odvrgle.
Kot slišimo, je bilo precej napeto že minuli ponedeljek, ko so rezultate analize predstavili županom vseh treh občin. Vprašanja so menda kar deževala, odgovori izdelovalca analize pa so bili bolj skopi oziroma nezadostni. V naslednjih dneh so se v javnosti vrstili očitki kranjskega in jeseniškega župana o nestrokovnosti analize, ki da jo je nujno treba popraviti, medtem ko je bil njun radovljiški kolega v javnih komentarjih razumljivo nekoliko bolj zadržan in je predvsem poudarjal prednosti lokacije v Radovljici. Na Jesenicah, ki so jih iz analize kar izločili, so se občinski svetniki celo sestali na izredni seji in med drugim sklenili, da ministrstvo za zdravje zaradi diskriminatorne obravnave prijavijo Komisiji za preprečevanje korupcije ter Varuhu človekovih pravic, župan pa je občane pozval k podpisu spletne peticije o nestrinjanju z analizo.
Čeprav je analiza nastajala več mesecev, se je težko znebiti občutka, da je bila narejena na hitro in nekako na silo. Očitkov o metodološki spornosti in nepravilnostih je veliko. Zastavlja se vprašanje, ali bo ministrstvo za zdravje pred sprejemom končne odločitve o najustreznejši lokaciji morda povprašalo še za »drugo mnenje«. Kar bo spet vzelo nekaj časa, tega pa bo počasi že začelo primanjkovati. Državna sredstva za gradnjo bolnišnice je namreč treba počrpati do leta 2032, priprava dokumentacije za izvedbo projekta pa bo dolgotrajna.
Srečko Erznožnik