To so bile pravzaprav naše igre

Besedilo: Nika Toporiš
Kategorija: GG Plus / petek, 5. julij 2024 / 14:29

Letos mineva štirideset let od zimskih olimpijskih iger v Sarajevu, največjega športnega dogodka nekdanje skupne države. Jubileju na čast bo v Nordijskem centru Planica vse do konca leta na ogled razstava z naslovom Planiški olimpijski duh 1984, ki obuja spomine na vzdušje olimpijskega Sarajeva.

Olimpijske igre, ki so potekale od 8. do 19. februarja 1984 v Sarajevu, so bile organizirane s pomembnim prispevkom Slovencev. Mnogi slovenski športni delavci so prevzeli ključne vloge pri pripravi in vzdrževanju tekmovališč. Razstava, ki jo je pripravil Muzej športa v sodelovanju z Nordijskim centrom Planica, dodobra prikazuje sarajevsko olimpijsko dogajanje in vzdušje. Kot je pojasnil Tadej Curk, ki je skupaj z Alešem Šafaričem avtor razstave, so se olimpijskim igram v Muzeju športa poklonili že z razstavo Srebrne igre 1984, ki so jo pripravili v sodelovanju z Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije. »V teku pripravljanja prve razstave so nekatere stvari žal izpadle, nekateri predmeti, fotografije, in odločili smo se, da pripravimo še eno razstavo, na kateri pa smo se osredotočili na željo predstaviti doprinos slovenskih in konkretno planiških delavcev,« je poudaril.

Brez Slovencev ne bi šlo

Na sarajevskih olimpijskih igrah se je v desetih športnih panogah pomerilo 1272 športnikov iz 49 držav. Nekdanjo skupno državo je zastopalo 73 športnikov, od tega je bilo kar 52 Slovencev in Slovenk. Kot je dejal Curk, so bile igre iz organizacijskega vidika velik zalogaj, ki najverjetneje ne bi uspel brez pomoči Slovencev. Brata Gorišek sta bila namreč tista, ki sta zasnovala celotni skakalni center na Igmanu, vso logistiko, prav tako pa so planiški delavci prevzeli vse s smučarskimi skoki povezane naloge. »Brez planiških delavcev ne bi bilo skakalnega centra na Igmanu. Brata Gorišek sta se navdušila nad oblikami minaretov v bosanski prestolnici in tako dala skakalnicam tudi posebno vizualno podobo,« je razložil Curk. Raziskovanje pretekle zgodovine je pokazalo, da so v času sarajevskih olimpijskih iger planiški delavci prevzeli najrazličnejše zadolžitve. Prevzeli so vse, od vodje odskočne deske, vodje doskočišča, izteka pa do »štamfarjev«. Danes lahko trdimo, da vsaj skakalnega dela brez planiških delavcev, ki so v bosansko prestolnico vnesli vsa svoja znanja, veščine in izkušnje, ne bi bilo. Curk je povedal tudi, da so bili nekoliko manj odvisni od Slovencev v drugih nordijskih panogah, ampak tudi tam brez slovenske pomoči ne bi bilo prog in tako vrhunsko pripravljenega prizorišča. »Z razstavo smo želeli pokazati, da so bile to pravzaprav naše igre, tako ali drugače.«

Frankova kapa, smučka Velepca, čevlji Klemenčiča ...

Del razstave, ki je na ogled v notranjosti stavbe nordijskega centra, predstavlja bogato zbirko predmetov, vtisov, spominov in pripetljajev, ki so jih doživeli delavci iz Planice, športniki v nordijskih panogah ter fotoreporterji. Obiskovalcem omogoča vpogled v zgodovino in izkušnje tistih, ki so bili neposredno vključeni v organizacijo in izvedbo športnih dogodkov. Razstavljeni predmeti vključujejo osebne predmete športnikov, njihove športne pripomočke, na ogled pa so tudi fotografije, ki so delo Egona Kašeta, Ljuba Stojanoviča in Nina Mihaleka.

Poleg tega so na zunanjem delu razstave, na ploščadi, razstavljene izbrane fotografije Nina Mihaleka. Mihalek, ki je bil v Sarajevu vodja Sonyjeve odprave za testiranje nove kamere, je imel tudi eno najvišjih akreditacij za medije. S svojim fotoaparatom je ujel živahno dogajanje olimpijskega Sarajeva. Njegove fotografije ne le dokumentirajo dogodke, ampak tudi prenašajo čustva in zgodbe, ki so jih doživljali udeleženci. Prispevek fotoreporterjev k razstavi ponuja dragocen vizualni zapis zgodovinskega športnega dogodka, ki je za vedno spremenil športno zgodovino nekdanje Jugoslavije.

Razstavo bo Muzej športa nenehno nadgrajeval. Poleg obstoječih eksponatov bodo obiskovalci lahko spremljali tudi nove športne zgodbe, intervjuje in interpretacije predmetov, ki bodo redno objavljeni na spletni strani muzeja. Tam že lahko najdemo zgodbo Janka Derniča iz Mojstrane, ki je na zimskih olimpijskih igrah opravljal nalogo pomočnika vodje skakalnic.

Pri pripravi razstave je sodelovalo tudi ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Generalni direktor direktorata za šport Dejan Plastovski je poudaril pomen cenjenja preteklih dosežkov. Opozoril je, da pogosto pozabljamo na velike korake, ki so jih ljudje pred nami naredili, da danes lahko uživamo v sodobnem nordijskem centru v Planici. »Ta objekt presega šport, predstavlja del naše identitete,« je poudaril Plastovski.