Zakaj si naju pustila sami?

Besedilo: Stanislava Borovšak
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 4. julij 2024 / 11:35

Ko sva bili še čisto majhni (5)

Opisala mi je, kakšne muke je preživljala prve mesece partizanstva. Na Jelovico so prihajali terenci iz Radovljice. Vedno jih je spraševala o naju in pripovedovali so ji, kako se imava. Nihče ji ni omenil, da veliko jokava in da jo zelo pogrešava. Nekoč je prišla na obisk žena nekega partizana. Srečala je mojo mamo in ji očitajoče rekla: »Kako si lahko zapustila otroka? Punčki samo jokata in te iščeta!« Mama se je takrat umaknila v gozd in glasno zajokala. Potem se je raje izogibala obiskom iz doline. Zaupala je domačim, njim naju je prepustila v oskrbo.

Vse tisto, kar je zamudila pri odraščanju svojih dvojčic med vojno, je nadoknadila. Svojo ljubezen in skrb nam razdaja v tisočerih oblikah. Radi jo imamo in ponosni smo nanjo.

V Grabnu pri Fajfarjevih

Čas druge svetovne vojne sva preživljali s sestrico dvojčico brez mamice delno v »ilegali« pri starih starših v stari, vlažni kmečki

hišici. Hiša je imela majhno kuhinjo, vežo s črno kuhinjo in »hišo«. Preproste lesene stopnice so vodile v shrambo na podstrešje. Stara mama in stari ata sta imela nekaj gozdov na Jelovici ter njive in travnike na predtrškem in mestnem polju. Nasproti hiše, pod Katrinekom, je bil hlev s »podom«, kot smo rekli seniku. V hlevu sta imela kravo in vola, pri drvarnici pa svinjak z enim ali dvema pujskoma. Tudi nekaj kokoši je tekalo po dvorišču.

Stara starša sta bila od jutra do večera zaposlena s kmečkimi opravili. Vedno sta bila zaskrbljena in žalostna. Stric Mirko, najstarejši sin, se je preselil k starejši vdovi, »teti« Fani, ki je stanovala v soseščini. Po poklicu je bil puškar, zaposlen v Železarni Jesenice in ni bil vpoklican v nemško vojsko. Stric Francelj je bil prisilno mobiliziran in se je bojeval na ruski fronti. Najstarejša hči Mara, najina mamica, je morala oditi v partizane, teta Rezka, najmlajši otrok Jurkovičeve družine, pa je dobila odlok za obvezno delo – »Arbeitsdienst« v Avstriji. Doma smo bili le stric Miha in midve, ki nisva razumeli, zakaj sva ostali brez atija in mamice.