Fajfarjeva družina / Foto: arhiv avtorice

Zakaj si naju pustila sami?

Ko sva bili še čisto majhni (5)

Opisala mi je, kakšne muke je preživljala prve mesece partizanstva. Na Jelovico so prihajali terenci iz Radovljice. Vedno jih je spraševala o naju in pripovedovali so ji, kako se imava. Nihče ji ni omenil, da veliko jokava in da jo zelo pogrešava. Nekoč je prišla na obisk žena nekega partizana. Srečala je mojo mamo in ji očitajoče rekla: »Kako si lahko zapustila otroka? Punčki samo jokata in te iščeta!« Mama se je takrat umaknila v gozd in glasno zajokala. Potem se je raje izogibala obiskom iz doline. Zaupala je domačim, njim naju je prepustila v oskrbo.

Vse tisto, kar je zamudila pri odraščanju svojih dvojčic med vojno, je nadoknadila. Svojo ljubezen in skrb nam razdaja v tisočerih oblikah. Radi jo imamo in ponosni smo nanjo.

V Grabnu pri Fajfarjevih

Čas druge svetovne vojne sva preživljali s sestrico dvojčico brez mamice delno v »ilegali« pri starih starših v stari, vlažni kmečki

hišici. Hiša je imela majhno kuhinjo, vežo s črno kuhinjo in »hišo«. Preproste lesene stopnice so vodile v shrambo na podstrešje. Stara mama in stari ata sta imela nekaj gozdov na Jelovici ter njive in travnike na predtrškem in mestnem polju. Nasproti hiše, pod Katrinekom, je bil hlev s »podom«, kot smo rekli seniku. V hlevu sta imela kravo in vola, pri drvarnici pa svinjak z enim ali dvema pujskoma. Tudi nekaj kokoši je tekalo po dvorišču.

Stara starša sta bila od jutra do večera zaposlena s kmečkimi opravili. Vedno sta bila zaskrbljena in žalostna. Stric Mirko, najstarejši sin, se je preselil k starejši vdovi, »teti« Fani, ki je stanovala v soseščini. Po poklicu je bil puškar, zaposlen v Železarni Jesenice in ni bil vpoklican v nemško vojsko. Stric Francelj je bil prisilno mobiliziran in se je bojeval na ruski fronti. Najstarejša hči Mara, najina mamica, je morala oditi v partizane, teta Rezka, najmlajši otrok Jurkovičeve družine, pa je dobila odlok za obvezno delo – »Arbeitsdienst« v Avstriji. Doma smo bili le stric Miha in midve, ki nisva razumeli, zakaj sva ostali brez atija in mamice.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / sreda, 25. november 2015 / 12:43

Srce nam še vedno igra

Kranj – Približuje se dan bivše skupne republike, ki ga z nostalgijo po dobri glasbi vsako leto obeleži koncert na Primskovem. »Tudi letos se bo v Kranju zgodil en in edinstveni rokovski koncert, i...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 4. julij 2024 / 19:16

Izdelali bivališča za netopirje

V društvu za pomoč živalim Žverca so minulo soboto pripravili delavnico, na kateri so se lotili izdelave tako imenovanih netopirnic – poletnih zatočišč za netopirje.

Kronika / četrtek, 4. julij 2024 / 19:14

Policisti praznovali svoj dan

V slovenski policiji junija z različnimi dogodki zaznamujejo svoj praznik. Še posebno slovesno je bilo 27. junija, na dan policije, ko so v Kongresnem centru Brdo pripravili državno proslavo. Osrednja...

Gospodarstvo / četrtek, 4. julij 2024 / 19:13

Velike težave s krompirjevo plesnijo

Na Dnevu krompirja so opozorili na velike probleme, ki jih imajo pridelovalci krompirja s plesnijo. Največje težave imajo tisti, ki so zamudili škropljenje.

Gorenjska / četrtek, 4. julij 2024 / 19:12

Štirideset milijonov za nove projekte v gorenjski regiji

Dogovor za razvoj regij Gorenjski namenja štirideset milijonov evrov. Občine bi največ sredstev porabile za projekte zelene infrastrukture ter državnega kolesarskega omrežja.

Bohinj / četrtek, 4. julij 2024 / 19:11

Za pretočnost mostu bodo skrbeli redarji

Zaradi gradnje je zaprta cesta, ki pri Bohinjski Bistrici povezuje Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino, zaradi česar je most pri cerkvi sv. Janeza v Ribčevem Lazu, ki je že sicer v slabem stanju, še d...