Fajfarjeva družina / Foto: arhiv avtorice

Zakaj si naju pustila sami?

Ko sva bili še čisto majhni (5)

Opisala mi je, kakšne muke je preživljala prve mesece partizanstva. Na Jelovico so prihajali terenci iz Radovljice. Vedno jih je spraševala o naju in pripovedovali so ji, kako se imava. Nihče ji ni omenil, da veliko jokava in da jo zelo pogrešava. Nekoč je prišla na obisk žena nekega partizana. Srečala je mojo mamo in ji očitajoče rekla: »Kako si lahko zapustila otroka? Punčki samo jokata in te iščeta!« Mama se je takrat umaknila v gozd in glasno zajokala. Potem se je raje izogibala obiskom iz doline. Zaupala je domačim, njim naju je prepustila v oskrbo.

Vse tisto, kar je zamudila pri odraščanju svojih dvojčic med vojno, je nadoknadila. Svojo ljubezen in skrb nam razdaja v tisočerih oblikah. Radi jo imamo in ponosni smo nanjo.

V Grabnu pri Fajfarjevih

Čas druge svetovne vojne sva preživljali s sestrico dvojčico brez mamice delno v »ilegali« pri starih starših v stari, vlažni kmečki

hišici. Hiša je imela majhno kuhinjo, vežo s črno kuhinjo in »hišo«. Preproste lesene stopnice so vodile v shrambo na podstrešje. Stara mama in stari ata sta imela nekaj gozdov na Jelovici ter njive in travnike na predtrškem in mestnem polju. Nasproti hiše, pod Katrinekom, je bil hlev s »podom«, kot smo rekli seniku. V hlevu sta imela kravo in vola, pri drvarnici pa svinjak z enim ali dvema pujskoma. Tudi nekaj kokoši je tekalo po dvorišču.

Stara starša sta bila od jutra do večera zaposlena s kmečkimi opravili. Vedno sta bila zaskrbljena in žalostna. Stric Mirko, najstarejši sin, se je preselil k starejši vdovi, »teti« Fani, ki je stanovala v soseščini. Po poklicu je bil puškar, zaposlen v Železarni Jesenice in ni bil vpoklican v nemško vojsko. Stric Francelj je bil prisilno mobiliziran in se je bojeval na ruski fronti. Najstarejša hči Mara, najina mamica, je morala oditi v partizane, teta Rezka, najmlajši otrok Jurkovičeve družine, pa je dobila odlok za obvezno delo – »Arbeitsdienst« v Avstriji. Doma smo bili le stric Miha in midve, ki nisva razumeli, zakaj sva ostali brez atija in mamice.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / sreda, 25. november 2020 / 09:56

Ob obletnici Teritorialne obrambe

Radovljica – Združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska je v petek obeležilo 52. obletnico ustanovitve Teritorialne obrambe (TO) Slovenije. Obletnico je območno veteransko združenje,...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Brdo - nova prestolnica Evrope

Leto je naokoli in napočil je čas za letopis. Letopis Gorenjska 2007 je že štirinajsti po vrsti.

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Radovljičani častili Linharta

December 2006

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Slava tolarju, čast evru

Januar 2007

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Jerman med slavnimi smukači

Februar 2007

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Rusi na Jesenicah

Marec 2007