Diši, po morju diši
»Gore in morje, na prvi pogled morda nenavadna kombinacija, a z malo razmišljanja postane združitev teh dveh delov zemeljske krogle prav posrečena izbira za preživljanje počitniških dni – še zlasti za gorniške duše, ki tudi ob slanici pogledujemo navzgor in oprezamo za strmalmi, prek katerih bi se povzpeli do razglednega vrha. Na svetu je veliko pokrajin, kjer gore rastejo iz morja. Poznamo jih na vseh celinah in v današnjem povezanem svetu, ki je z letalskimi in ostalimi prevozi postal veliko manjši, kot je bil še pred nekaj generacijami, smo lahko v dnevu ali dveh praktično kjerkoli na zemeljski obli; ob morju in hkrati v vznožju gora. Če pogledamo na fizični zemljevid sveta, lahko opazimo, da so skoraj vsi najvišji vrhovi posameznih celin precej blizu morske gladine, zlasti če razdaljo primerjamo z največjo širino posamezne celine. Saj ne, da bi se ravno pogosto odpravljali nanje prav od tam, a gorniški zanesenjaki so se (ali se nemara še bodo) zagotovo spomnili tudi takih pustolovščin. Mogočne strmine Skalnega gorovja in Andov v Severni in Južni Ameriki se dvigajo iznad obal Pacifika, najvišji vrhovi Afrike pa niso daleč od gladine Indijskega oceana. Atlantski sosed nima te sreče, a če k njemu prištejemo njegova 'zaliva', Sredozemsko in še globlje v notranjost pomaknjeno Črno morje, bi lahko zapisal, da se tudi Alpe in Kavkaz pnejo pod nebo nad njegovim vplivnim območjem. Podobno je pri Avstraliji z Oceanijo – do morja ni daleč –, pa naj za najvišji vrh celine štejemo vulkane na Novi Gvineji ali pa najvišjo točko v 'pravi' Deželi kengurujev. Še celo Himalaja ni preveč oddaljena od obal Bengalskega zaliva, od koder pihajo s(i)loviti monsunski vetrovi in s poslabšanjem vremena prinašajo skrb alpinistom, ki se vzpenjajo na osemtisočake Bivališča snega, kot bi po naše lahko prevedli ime najvišjega gorstva na svetu. /…/ Tudi doma, v Sloveniji, nas pozdravi čudež narave, kjer se svet pri Črnem Kalu kar naenkrat prelomi proti morju. Pod Kraškim robom smo lahko hitro na obali Tržaškega zaliva. Strma pobočja, ozaljšana s stenami, sicer niso prav visoka in se ne morejo meriti z velikani svetovnih razsežnosti, a nam vendarle ponujajo lepe pohode, bogate razglede, raznovrstno živalstvo in rastlinje, ljubiteljem navpičnic pa zahtevne plezalne smeri v trdni skali.« (str. 9–10)
Kdor je hodil po pobočjih, grebenih in vrhovih nad morjem, ve, za kakšne užitke gre. S to knjigo, v kateri je popisanih 60 izletov z razgledi na nam najbližje morje, pa si lahko pomaga vsak in zaužije, kar ponuja hoja nad morjem.