K logopedu (2)

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / nedelja, 23. junij 2024 / 17:11

V sodobnem svetu je zmožnost komunikacije, jezikovnega izražanja in govora zelo pomembna. Težav ali odstopanja na omenjenih področjih posameznikom, ne glede na starost, prinesejo izzive pri vključevanju v širšo družbo. To poudarja tudi Tjaša Polutnik, predsednica Društva logopedov Slovenije.

Težave, ki so posledica različnih vzrokov, se pogosto začnejo že v otroštvu. »Otrok z različnimi govornimi in/ali jezikovnimi motnjami se težje vključuje v skupino vrstnikov, težje izraža svoje potrebe in želje. Pojavljajo se neželena vedenja, ki vplivajo na čustveni razvoj in samopodobo. Razvojna jezikovna motnja vpliva tudi na usvajanje branja in pisanja ter na akademsko in poklicno uspešnost posameznika kasneje v življenju,« pojasni Tjaša Polutnik.

Zato je pravočasna napotitev k logopedu še toliko pomembnejša. »Težave v razvoju oziroma odstopanja lahko opazijo starši sami, vzgojitelji v vrtcu ali pediatri na rednih sistematskih pregledih. V vsakem primeru pa mora otroka na prvi pregled k logopedu napotiti izbrani pediater, ki izda delovni nalog ali napotnico. Čas napotitve je zelo različen. Na primer v primeru težav s hranjenjem lahko v logopedsko obravnavo pediatri napotijo že dojenčke. Prav tako so praktično od rojstva v logopedskih (surdopedagoških) ambulantah vodeni tudi gluhi otroci, medtem ko so druge težave prepoznane kasneje v razvoju. Odstopanja v razvoju zgodnjih komunikacijskih zmožnosti, ki lahko sodijo v okvir motnje avtističnega spektra, se lahko prepoznajo že med 12. in 24. mesecem, kasnitev v jezikovnem razvoju že pred 30. mesecem starosti, pri starosti štiri leta lahko že postavimo diagnozo razvojna jezikovna motnja. Nekoliko večji delež otrok pa je napoten v logopedske ambulante po petem letu starosti zaradi motnje govorjenih glasov, torej zaradi laični javnosti najbolj znanih odstopanj pri izreki posameznih glasov. Otroci z večjimi odstopanji v razvoju pa so vodeni v centrih za zgodnjo obravnavo (razvojnih ambulantah), kjer so pregledani in po potrebi vodeni pri različnih strokovnjakih, tudi logopedih, že v zgodnjem obdobju.«

Kot vse druge stroke se je tudi logopedska v zadnjih desetletjih intenzivno razvijala. »Nova znanstvena spoznanja na področju diagnostike in terapije nam omogočajo, da lahko nudimo pomoč obravnavanim osebam z različnimi motnjami in v vseh življenjskih obdobjih, od dojenčkov do starostnikov,« pravi sogovornica. Poudarja, da je za obravnavo motenj na področju komunikacije, jezika in govora potrebna (klinično)logopedska pomoč in da je ne more izvajati strokovnjak s kakšnega drugega področja, kot na primer specialni pedagog. Strinja se, da imajo pri doseganju terapevtskih ciljev zelo pomembno vlogo tudi starši. »Brez sodelovanja staršev z logopedi terapija otrok ne more biti učinkovita.«

Na vprašanje, do katerega leta je otrok upravičen do logopedske obravnave in kako pogosto, enoznačnega odgovora ni. »Dolžina logopedske terapije in pogostnost obravnav je lahko zelo različna glede na vrsto motnje. Nekateri otroci potrebujejo nadaljevanje terapij tudi v obdobju mladostništva ali v odraslem obdobju, medtem ko lahko nekatere težave odpravimo že v otroštvu in otrok nadaljnjih logopedskih obravnav ne potrebuje več. Logopedske terapije se tako izvajajo različno dolgo in različno pogosto. Logoped je strokovnjak, ki avtonomno najprej opredeli motnjo in na podlagi ocene opredeli načine pomoči otroku. Na število in dolžino obravnav vplivajo otrokov razvoj, motivacija za delo, družinsko okolje ..., zato je časovnico obravnav težko napovedati vnaprej.«

Delo logopeda zajema vsa starostna obdobja, kar pomeni od dojenčka do starostnika. Starejši se na logopeda obrnejo zaradi različnih težav, prav tako so različni vzroki zanje. »Pri odraslih je situacija glede dostopnosti logopedskih obravnav še slabša kot pri otrocih in upravičeno povzroča še toliko večjo zaskrbljenost. Kot primer lahko omenimo osebe z nevrogenimi motnjami komunikacije in motnjami požiranja, ki ob vrnitvi v domače okolje praktično nimajo več dostopa do logopedskih storitev,« je še povedala Tjaša Polutnik.

V Društvu logopedov Slovenije si želijo, da bi še naprej nudili strokovno podporo vsem logopedom in se zavzemali za izboljšanje pogojev izobraževanja in dela v vseh treh sektorjih, v katerih logopedi delujejo, kar pomeni v zdravstvu, vzgoji in izobraževanju ter socialnem varstvu. (Konec)