
Stražiške dirke so bile pravi magnet za gledalce
Petdeset let je že tega, ko so v Stražišču pri Kranju zadnjič organizirali speedway dirko za svetovno prvenstvo. Dirke si je ogledalo tudi do sedem tisoč gledalcev.
Kranj – V kranjski knjižnici je bila pred dnevi predstavitev knjige Slovenski speedway 1992–2012 avtorja Francija Tomažiča. 382 strani obsežna knjiga se sicer posveča zadnjima dvema desetletjema te moto discipline, ko v Sloveniji delujejo ljubljansko, krško in lendavsko društvo, uvodni del pa je osredotočen na skoraj 60-letno zgodovino slovenskega speedwaya. Slednje je bila tudi glavna tema tokratne predstavitve, pri čemer je Tomažič poseben poudarek namenil Stražišču pri Kranju, kjer je bil speedway včasih zelo popularen šport.
Prav stražiška speedwayska steza je konec maja 1959 gostila prvo dirko za svetovno prvenstvo v Sloveniji. »To je bil tudi prvi televizijski prenos speedway dirke v Jugoslaviji, reporterja sta bila Henrik Übeleis in Evgen Bergant,« je Tomažič razlagal med prikazom zanimivih starih fotografij. Stražiško dirko si je takrat ogledalo rekordnih sedem tisoč gledalcev, številni so stiskali pesti za domačina Matevža Rozmana, Jančkovega Mata, ki je veljal za enega največjih talentov jugoslovanskega speedwaya. Krona njegovih uspehov je bila zmaga na dirki za jugoslovansko državno prvenstvo v Krškem leta 1961, ko je bil tudi državni podprvak Jugoslavije. Danes 77-letni Rozman je bil prisoten tudi na predstavitvi knjige, med obiskovalci pa sta izstopala še Mito Trefalt, ki je na začetku svoje novinarske kariere za Radio Ljubljana prenašal tudi dirke iz Stražišča, in pevec Andrej Šifrer, ki jih je spremljal kot otrok.
Poleg Rozmana je pred petimi desetletji Kranj imel še nekaj dobrih dirkačev v speedwayu; Tomažič je posebej izpostavil Ivana Jamo, Franca Bajžlja, Nandeta Lebarja, Iva Pivka, Jožeta Močnika in Tržičana Milana Kališnika. »Častitljivo ime kranjskega speedwaya je bil tudi tedanji predsednik Avto-moto društva Kranj Rudi Hlebec, ki je s športnimi delavci okoli sebe zbral veliko ljubiteljev tega športa in so bili s prostovoljnim delom zaslužni pri organizaciji do tedaj največjih speedwayskih dirk v Kranju oz. Sloveniji,« je poudaril Tomažič. V Stražišču je bila zadnja dirka za svetovno prvenstvo 31. maja 1963. »Za tem je Kranj počasi izgubil naboj pri organizaciji in uspehih. Po Jami, ki je zaključil leta 1959, so se od tekmovanj do leta 1966 poslovili tudi drugi tekmovalci iz Kranja,« je razložil Tomažič.
Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali tudi nekajminutni posnetek kvalifikacij za svetovno prvenstvo na nabito polnem stražiškem prizorišču leta 1959. »Kot najštevilčnejši obiskovalci dirk še vedno slovijo Poljaki. Leta 1973 se je na stadionu v Katowicah zbralo kar 95 tisoč gledalcev,« je še dejal Tomažič. Sam je že več kot 50 let ljubitelj in kronist te moto discipline, pred šestimi leti pa je izdal tudi knjigo o jugoslovanskem speedwayu v obdobju 1920–1991.