Pri suhi gradnji so uporabili skale, ki so jih dobili na kraju gradnje, podrli pa so tudi nekaj originalnih zidov, ki so bili posedeni, in so jih postavili nazaj. / Foto: Vilma Stanovnik

Suhi zid še ni pozabljen

Tehnike suhozidne gradnje na Slovenskem ne poznamo le na Krasu in v Istri, temveč tudi na Gorenjskem, v delavnici Šole prenove pa so v zadnjih dneh prenavljali grajski hrib v Škofji Loki.

Ta teden je v Škofji Loki potekala zanimiva in poučna delavnica suhozidne gradnje. Veščine in tehnike suhozida so tako kot Škofjeloški pasijon vpisne na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Škofja Loka – Tehnika suhozidne gradnje je od leta 2018 vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Opredeljena je kot veščina zidanja brez uporabe veziva, pri kateri z odbiranjem razpoložljivega lokalnega kamna, pridobljenega s čiščenjem in urejanjem zemljišč, ter ob razumevanju skladnje nastajajo različni tipi trdnih kamnitih objektov.

»Združenje zgodovinskih mest Slovenije skupaj s partnerji – Fakulteto za arhitekturo, Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije – izvaja projekt Šola prenove. V okviru tega projekta potekajo delavnice, s katerimi želimo obuditi nekatera stara znanja obrti in spretnosti, ki so potrebna za kvalitetno prenovo. Eno od teh znanj, ki so se izgubljala in za katero skušamo najti načine, kako ga znova postaviti v okolje, je suhi zid oziroma suha gradnja. Suhi zid je znan po vseh pokrajinah v Sloveniji, zato smo, v dobrem sodelovanju z Občino Škofja Loka, pripravili delavnico tukaj na brežini Škofjeloškega gradu,« je povedala Generalna sekretarka Zgodovinskih mest Slovenije Mateja Hafner Dolenc.

Dela so potekala pod mentorstvom kamnoseka, kiparja in restavratorja Tomaža Furlana. »Na bregu nad Nunskim vrtom je bila suha gradnja uporabljena zato, da so iz te brežine ustvarili terase. S tem posegom se prilagajamo načinu, ki so ga uporabljali v preteklosti, in sicer z željo, da ne bi spreminjali pejsaža tega dela, ampak bi dograjevali na isti način in dobili celotni breg lepo urejen. To pa pomeni, da uporabljamo skale, ki smo jih dobili tukaj. Podrli smo tudi nekaj originalnih zidov, ki so bili posedeni, in jih bomo postavili nazaj. V to dovajamo nekaj tehnologij, ki bodo pomagale zadrževati toke vode in posedanje brega. To pomeni drenažne sisteme do določene mere. Ne uporabljamo pa sodobnih materialov, kot so betoni in železne konstrukcije, zato ker bi s tem samo dodatno obremenjevali brežino in povečali tveganje posedanja,« je povedal Tomaž Furlan.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / ponedeljek, 19. oktober 2020 / 08:12

Razdelili pomoč s »koronaračuna«

Za reševanje posledic epidemije se je na računu Rdečega križa Kamnik zbralo slabih šest tisoč evrov.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 4. avgust 2008 / 07:00

Anketa: Ponosni na Besničana

Kar tri tedne so ljubitelji športa spremljali kolesarje na Touru, Besničani pa so še posebej stiskali pesti za svojega soseda Tadeja Valjavca in se z njim veselili zgodovinskega uspeha.

Prosti čas / ponedeljek, 4. avgust 2008 / 07:00

Kranjska noč kljub deževju uspela

Skupini Kingston in Langa sta predstavljali petkov glasbeni vrhunec večera, sobota pa je bila namenjena ljubiteljem Petra Graša oziroma Orlekov. Kljub deževnemu vremenu je 26. Kranjska noč uspela.

Šport / ponedeljek, 4. avgust 2008 / 07:00

Pred Tadejem kapo dol!

To je le ena od misli sokrajanov kolesarja Tadeja Valjavca, ki so mu jih ob prihodu s slovite dirke Tour de France zapisali v knjigo dobrih želja, doma v Besnici pa so mu pripravili tudi prisrčen spre...

Zanimivosti / ponedeljek, 4. avgust 2008 / 07:00

Opisali znamenja v Železnikih

Zgodovinska skupina župnijske Karitas Železniki v sveže izdani knjigi opisuje devetdeset verskih znamenj v Železnikih in okolici.

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. avgust 2008 / 07:00

Pozitivni obračun dela

Ministrstvo za gospodarstvo je v tem mandatu prispevalo k razvojni naravnanosti slovenskega gospodarstva.