Mara Bertoncelj leta 1940 / Foto: arhiv avtorice

Ko sva bili še čisto majhni ...

Ko sva bili še čisto majhni (2)

Ko sva bili še čisto majhni,
sta šla očka in mamica
v partizane
in midve sva ostali sami,
brez mame ...

Nadaljnjih verzov pesmice, ki jo leta 1947 spisala najina učiteljica prvega razreda, gospa Francka Udovičeva (Živičeva), se več ne spominjam. Spominjam pa se, kako sva s sestrico, dvojčico Marico, stali na odru takratne kinodvorane, se čvrsto držali za roke in s pogledom iskali mamico in ata, ki sta se udeležila proslave ob državnem prazniku. Recitirali sva, kot naju je naučila prijazna učiteljica. S pogledom sem iskala mamico, kajti bala sem se, da bi nama nenadoma izginila tako kot takrat, ko sva bili še čisto majhni, stari komaj tri leta.

Bilo je leto 1943 v Radovljici. Nekega pomladnega dne sva morali ostati čez noč pri starih starših v Predtrgu, čisto blizu našega doma. V njihovi sobi, ki smo ji rekli »hiša«, je stalo pohištvo naše spalnice in najina otroška posteljica. Na steni sta viseli sliki najinih angelov varuhov, h katerima sva vsak večer molili in obljubljali, da bova pridni. Nisva hoteli spati, jokali sva, hoteli sva domov k mamici. Klicali sva jo, prosili na kolenih, naj vendar pride. Vsi smo jokali, tudi stara mama in teta Rezka. Stari ata naju je vzel v naročje, posadil vsako na eno koleno in naju z »Dirja, dirja kona, v Krana po kostana, v Radolco po kastrolco, v Trž'č pa po zvonč'č« želel spraviti v dobro voljo. Midve pa sva še vedno jokali. Vse me je stiskalo, zajemala sem sapo, cepetala z nogami in hlipaje klicala svojo mamico. Od onemoglosti sva zaspali. Drugo jutro je bilo še huje. Povsod sva jo iskali. Po klancu navzgor do Žgajnarja, kjer sva bili doma, sva odšli brez vednosti starih staršev. Kljuke hišnih vrat nisva mogli doseči, zato sva sedli na prag in čakali na mamico ter jokali. Po naju je prišel stari ata in naju odnesel nazaj v Fajfarjevo hišo, kot so rekli domu mojih starih staršev. Stara mama nama je povedala, da sta se atek in mamica odpeljala z vlakom in da ne ve, kdaj se bosta vrnila.

Še dolgo sva uhajali iz najinega novega doma. Posedali sva na pragu Žgajnarjeve hiše in čakali na starše. Nekega dne sva ugotovili, da v hiši živijo drugi ljudje. Od takrat nisva več uhajali iz Grabna. Navadili sva se čakati mamico v novem domu. Očeta nisva pogrešali, saj ga skoraj poznali nisva.

Družinska sreča

Mama je nam otrokom večkrat pripovedovala, kako je bilo, ko je rodila naju – dvojčici.

Po dveh letih zakona sta se oče in mati odločila za naraščaj. Mama je redno hodila na pregled k zdravniku, ki ni nikoli slišal bitja dveh srčkov. Zdravnik dr. Debevc je pričakoval normalen porod, pri katerem naj bi pomagala babica Angela Kolman.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 8. februar 2016 / 17:39

Rojen za čebele

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč s Sela pri Žirovnici je izdal avtobiografijo z naslovom Rojen za čebele.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. junij 2012 / 07:00

Pariz: vse, kar te zanima

»To ni turistični vodnik. Predvsem pa to ni knjiga za starše. Ne, to je resnična zgodba o enem najbolj znamenitih mest sveta – Parizu. V tej knjigi lahko prebereš zanimive pripovedi o...

GG Plus / ponedeljek, 4. junij 2012 / 07:00

Vaš razgled

GG Plus / ponedeljek, 4. junij 2012 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Reklamna tabla Sava

Hiter napredek, ki ga je Kranj doživel v 20. stoletju, si je nemogoče zamišljati brez tovarne Sava, podjetja z več kot devetimi desetletij dolgo tradicijo neprekinjenega uspešnega delovanja.

Zanimivosti / ponedeljek, 4. junij 2012 / 07:00

Dežman posvetil razstavo slikarju Perku

Kokrica - Slikar Lojze Dežman je v petek, 25. maja, v posebni sobi gostišča Dežman na Kokrici postavil na ogled razstavo svojih najnovejših del, ki jo je posvetil vzorniku, slika...

Zanimivosti / ponedeljek, 4. junij 2012 / 07:00

Bogata geološka preteklost Šentanske doline

Tržič – V Galeriji Atrij sta Prirodoslovni muzej Slovenije in Tržiški muzej pripravila razstavo z naslovom Geološke značilnosti Šentanske doline. Avtorji razstave so Miha Jeršek, Matija...