Mara Bertoncelj leta 1940 / Foto: arhiv avtorice

Ko sva bili še čisto majhni ...

Ko sva bili še čisto majhni (2)

Ko sva bili še čisto majhni,
sta šla očka in mamica
v partizane
in midve sva ostali sami,
brez mame ...

Nadaljnjih verzov pesmice, ki jo leta 1947 spisala najina učiteljica prvega razreda, gospa Francka Udovičeva (Živičeva), se več ne spominjam. Spominjam pa se, kako sva s sestrico, dvojčico Marico, stali na odru takratne kinodvorane, se čvrsto držali za roke in s pogledom iskali mamico in ata, ki sta se udeležila proslave ob državnem prazniku. Recitirali sva, kot naju je naučila prijazna učiteljica. S pogledom sem iskala mamico, kajti bala sem se, da bi nama nenadoma izginila tako kot takrat, ko sva bili še čisto majhni, stari komaj tri leta.

Bilo je leto 1943 v Radovljici. Nekega pomladnega dne sva morali ostati čez noč pri starih starših v Predtrgu, čisto blizu našega doma. V njihovi sobi, ki smo ji rekli »hiša«, je stalo pohištvo naše spalnice in najina otroška posteljica. Na steni sta viseli sliki najinih angelov varuhov, h katerima sva vsak večer molili in obljubljali, da bova pridni. Nisva hoteli spati, jokali sva, hoteli sva domov k mamici. Klicali sva jo, prosili na kolenih, naj vendar pride. Vsi smo jokali, tudi stara mama in teta Rezka. Stari ata naju je vzel v naročje, posadil vsako na eno koleno in naju z »Dirja, dirja kona, v Krana po kostana, v Radolco po kastrolco, v Trž'č pa po zvonč'č« želel spraviti v dobro voljo. Midve pa sva še vedno jokali. Vse me je stiskalo, zajemala sem sapo, cepetala z nogami in hlipaje klicala svojo mamico. Od onemoglosti sva zaspali. Drugo jutro je bilo še huje. Povsod sva jo iskali. Po klancu navzgor do Žgajnarja, kjer sva bili doma, sva odšli brez vednosti starih staršev. Kljuke hišnih vrat nisva mogli doseči, zato sva sedli na prag in čakali na mamico ter jokali. Po naju je prišel stari ata in naju odnesel nazaj v Fajfarjevo hišo, kot so rekli domu mojih starih staršev. Stara mama nama je povedala, da sta se atek in mamica odpeljala z vlakom in da ne ve, kdaj se bosta vrnila.

Še dolgo sva uhajali iz najinega novega doma. Posedali sva na pragu Žgajnarjeve hiše in čakali na starše. Nekega dne sva ugotovili, da v hiši živijo drugi ljudje. Od takrat nisva več uhajali iz Grabna. Navadili sva se čakati mamico v novem domu. Očeta nisva pogrešali, saj ga skoraj poznali nisva.

Družinska sreča

Mama je nam otrokom večkrat pripovedovala, kako je bilo, ko je rodila naju – dvojčici.

Po dveh letih zakona sta se oče in mati odločila za naraščaj. Mama je redno hodila na pregled k zdravniku, ki ni nikoli slišal bitja dveh srčkov. Zdravnik dr. Debevc je pričakoval normalen porod, pri katerem naj bi pomagala babica Angela Kolman.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / nedelja, 20. september 2015 / 20:04

V Planici vse po načrtih

Čez poletje zgradili osrednji objekt, zdaj so na vrsti zaključna dela. Direktor zavoda za šport Planica Jelko Gros optimističen glede črpanja evropskih sredstev za ta več kot štiridesetmilijonski proj...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...