Mara Bertoncelj leta 1940 / Foto: arhiv avtorice

Ko sva bili še čisto majhni ...

Ko sva bili še čisto majhni (2)

Ko sva bili še čisto majhni,
sta šla očka in mamica
v partizane
in midve sva ostali sami,
brez mame ...

Nadaljnjih verzov pesmice, ki jo leta 1947 spisala najina učiteljica prvega razreda, gospa Francka Udovičeva (Živičeva), se več ne spominjam. Spominjam pa se, kako sva s sestrico, dvojčico Marico, stali na odru takratne kinodvorane, se čvrsto držali za roke in s pogledom iskali mamico in ata, ki sta se udeležila proslave ob državnem prazniku. Recitirali sva, kot naju je naučila prijazna učiteljica. S pogledom sem iskala mamico, kajti bala sem se, da bi nama nenadoma izginila tako kot takrat, ko sva bili še čisto majhni, stari komaj tri leta.

Bilo je leto 1943 v Radovljici. Nekega pomladnega dne sva morali ostati čez noč pri starih starših v Predtrgu, čisto blizu našega doma. V njihovi sobi, ki smo ji rekli »hiša«, je stalo pohištvo naše spalnice in najina otroška posteljica. Na steni sta viseli sliki najinih angelov varuhov, h katerima sva vsak večer molili in obljubljali, da bova pridni. Nisva hoteli spati, jokali sva, hoteli sva domov k mamici. Klicali sva jo, prosili na kolenih, naj vendar pride. Vsi smo jokali, tudi stara mama in teta Rezka. Stari ata naju je vzel v naročje, posadil vsako na eno koleno in naju z »Dirja, dirja kona, v Krana po kostana, v Radolco po kastrolco, v Trž'č pa po zvonč'č« želel spraviti v dobro voljo. Midve pa sva še vedno jokali. Vse me je stiskalo, zajemala sem sapo, cepetala z nogami in hlipaje klicala svojo mamico. Od onemoglosti sva zaspali. Drugo jutro je bilo še huje. Povsod sva jo iskali. Po klancu navzgor do Žgajnarja, kjer sva bili doma, sva odšli brez vednosti starih staršev. Kljuke hišnih vrat nisva mogli doseči, zato sva sedli na prag in čakali na mamico ter jokali. Po naju je prišel stari ata in naju odnesel nazaj v Fajfarjevo hišo, kot so rekli domu mojih starih staršev. Stara mama nama je povedala, da sta se atek in mamica odpeljala z vlakom in da ne ve, kdaj se bosta vrnila.

Še dolgo sva uhajali iz najinega novega doma. Posedali sva na pragu Žgajnarjeve hiše in čakali na starše. Nekega dne sva ugotovili, da v hiši živijo drugi ljudje. Od takrat nisva več uhajali iz Grabna. Navadili sva se čakati mamico v novem domu. Očeta nisva pogrešali, saj ga skoraj poznali nisva.

Družinska sreča

Mama je nam otrokom večkrat pripovedovala, kako je bilo, ko je rodila naju – dvojčici.

Po dveh letih zakona sta se oče in mati odločila za naraščaj. Mama je redno hodila na pregled k zdravniku, ki ni nikoli slišal bitja dveh srčkov. Zdravnik dr. Debevc je pričakoval normalen porod, pri katerem naj bi pomagala babica Angela Kolman.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 27. september 2011 / 07:00

Predsednik sprejel zlate maturante

Brdo - Predsednik republike Danilo Türk je včeraj na Brdu priredil sprejem za zlate maturante, ki so na maturi dosegli vse možne točke. Med šestnajstimi maturanti, ki so zbrali v...

Objavljeno na isti dan


Šenčur / ponedeljek, 1. maj 2023 / 18:22

Cilji proračuna doseženi

Šenčur – Šenčurski svetniki so na tretji redni seji obravnavali zaključni račun proračuna za leto 2022. Lani so realizirali nekaj več kot 9,1 milijona evrov prihodkov, kar pomeni dobrega 102 odstot...

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 1. maj 2023 / 18:21

V središču Cerkelj bo modra cona

Cerklje – Na zadnji seji so cerkljanski občinski svetniki sprejeli tudi sklep o določitvi javnih parkirnih površin, na katerih bo parkiranje v prihodnje omejeno, in sicer na dve uri. Gre za drugače...

Kultura / ponedeljek, 1. maj 2023 / 18:20

Izjemni Gasparijev umetniški opus

Ob 140. obletnici rojstva slikarja Maksima Gasparija je v založništvu Studia Zibka izšla monografija o njegovem življenju in delu z naslovom Maksim Gaspari: Iz naroda za narod. O obsežnem knjižnem del...

Tržič / ponedeljek, 1. maj 2023 / 09:13

Javna razgrnitev projekta Tržič – severni priključek

Tržič – Tržiški občinski svetniki so se na svoji zadnji seji seznanili z dopolnjenim osnutkom OPPN za območje Tržič – severni priključek, s katerim se Občina Tržič ubada že vrsto let. Na ta način s...

Gorenjska / ponedeljek, 1. maj 2023 / 09:13

Hitreje do sončne elektrarne

Kranj – Elektro Gorenjska je v sodelovanju s podjetjem Aeterna razvil informacijsko orodje za izračun priključne zmogljivosti proizvodnih naprav v distribucijskem omrežju. Orodje omogoča avtomatiza...