Helikoptersko nujno medicinsko pomoč prevzema policija

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 17. junij 2024 / 07:18

Vlada Republike Slovenije je prejšnji teden sprejela odločitev, da se helikopterska nujna medicinska pomoč ter medbolnišnični helikopterski prevozi in helikopterski prevozi otrok v inkubatorjih dolgoročno izvajajo kot državna aktivnost z zrakoplovi policije. Sprva bo reševanje potekalo iz prilagojene baze na brniškem letališču in nove baze na mariborskem letališču s pomočjo dveh namenskih helikopterjev.

Zgornji Brnik – Kot je na torkovi novinarski konferenci, ki je potekala na sedežu Letalske policijske enote na Brniku, dejal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, so skupaj s policijo že pristopili k aktivnostim za celovito in dolgoročno ureditev tega področja. Pojasnil je, da bo za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) vzpostavljena ustrezna infrastruktura v dveh bazah, in sicer na Brniku in v Mariboru. »Obstoječo bazo na Brniku bomo povečali in prilagodili prostore za osebje, ki bo izvajalo HNMP, na letališču v Mariboru pa bo treba postaviti novo infrastrukturo, tako hangar kot prostore za posadko,« je dejal. V ta namen bo slovenska policija zaposlila tudi nove pilote in letalske tehnike.

Za vzpostavitev HNMP je vlada notranjemu ministrstvu in policiji letos zagotovila pravico do porabe s splošne proračunske rezervacije v višini 7.960.000 evrov. V to so vključeni stroški za plačilo akontacije za nakup dveh helikopterjev, stroški za vzpostavitev ustrezne infrastrukture in sredstva za šolanje pilotov in letalskih tehnikov. Ocenjena vrednost celotnega projekta pa znaša 49.900.000 evrov.

Izjema gorsko reševanje

Po besedah generalnega direktorja policije mag. Senada Jušića so leta 2018 izvajanje HNMP zaradi zastarele helikopterske flote predali Slovenski vojski. Policija sicer še vedno izvaja to aktivnost, vendar kot podporno dejavnost Slovenski vojski. Do vzpostavitve celovitih zmogljivosti policije, kar je predvideno v letu 2026, bo naloge HNMP še naprej izvajala Slovenska vojska s svojimi zrakoplovi.

Izjema bo reševanje v gorah, ki ga bosta tudi v prihodnje skupaj izvajali policija in Slovenska vojska. Ob tem je minister Poklukar pozval k razmisleku o plačilu stroškov gorskih reševalnih akcij. »Moramo narediti razmislek, ali bomo to breme še vedno nosili vsi davkoplačevalci in ga delili z osebami, ki gredo v gore neopremljeni in jih potem rešujemo iz nemogočih situacij, s čimer posadke spravljajo v smrtno nevarnost,« je opozoril.

Večje možnosti preživetja

Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je sklep vlade označila kot prelomno za slovenski zdravstveni sistem. Poudarila je, da bo država tako dobila namensko floto helikopterjev, kar bo omogočilo hitrejše in učinkovitejše reševanje življenj. »To pomeni nadgradnjo nujne medicinske pomoči in lahko skrajša čas prihoda pacientov v ustrezno bolnišnično oskrbo, kar bistveno izboljša možnost preživetja pri hudo bolnih in poškodovanih,« je prepričana.

Povedala je, da bo HNMP delovala kot javna služba, opravljala pa se bo na enak način, kot se izvaja nujna medicinska pomoč. »Aktivirana bo preko dispečerske službe zdravstva na podlagi izpolnjenih meril, ne le na podlagi zahteve zdravnika na terenu,« je povedala in dodala, da se potrebe po reševanju s pomočjo helikopterja pri nas povečujejo. Lani je bilo denimo izvedenih 585 intervencij, poleg tega še 48 nujnih sekundarnih transportov odraslih in pet prevozov kritično bolnih otrok v inkubatorju.

Celostna mreža heliportov

Po oceni državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Denisa Kordeža sta dve bazi odličen začetek, pa vendar ne smejo pozabiti tudi na jugozahodni del države. Helikopterji, ki izvajajo nujno medicinsko pomoč, morajo namreč po njegovih besedah kateri koli del države doseči v 15 do 20 minutah. »V pristojnosti ministrstva za zdravje je, da v sodelovanju s pristojnimi resorji vzpostavi celostno mrežo heliportov v bolnišnicah, kjer ti še ne obstajajo. In da se tudi na oddaljenih točkah na lokacijah satelitskih urgentnih centrov vzpostavi možnost varnega in kvalitetnega pristajanja. Treba je tudi centralizirati upravljanje medicinskega dela sistema helikopterskega reševanja ter uskladiti delovanja različnih medicinskih aktivnosti.«