Arijana Gadžijev oblikuje tekstilni nakit z motiviko ljudskega izročila slovanskih dežel.

Slovanka kot izvirni nakit iz tekstila

Samostojna oblikovalka tekstila Arijana Gadžijev je navdih za kolekcijo tekstilnega nakita iskala v slovanskem svetu. Predstavlja ga na razstavi v projektnem prostoru Kamra v Bohinjski Bistrici.

Bohinjska Bistrica – Tekstil je lep. Živopisni cvetlični potiski in izvirno avtorsko oblikovanje ga naredijo lepega, kot je nakit, in ko boste v slednjem prepoznali še ljudsko izročilo, ki ga skozi rodove pišejo slovanski narodi od Jadrana do Rusije, bo njegova lepota našla pot tudi v globino vaših duš.

Razstavišče in prostor kreativnih delavnic v nekdanji upravni stavbi Gradbene v Bohinjski Bistrici, ki ga v okviru Kamra projekta Bohinj oživlja in vodi Urška Alič, bo do konca tega tedna bogatejši za razstavo z naslovom Slovanka, na kateri kolekcijo avtorsko potiskanega tekstilnega nakita za dom in telo z navdihom v slovanski folklorni umetnosti, v njenih rastlinskih vzorcih in motivih, predstavlja samostojna oblikovalka tekstilij Arijana Gadžijev. Razstava sodi v sklop projekta Bien 2020, ki ta čas poteka v Kranju. Na njej se s svojimi deli predstavljajo študenti oblikovanja tekstilij in oblačil ter notranje opreme, ena od njihovih mentoric je tudi Arijana Gadžijev, sicer na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani asistentka na oddelku ta tekstilstvo, grafiko in oblikovanje.

»Ko se je odprl projekt Kamra, sem se takoj pozanimala za možnost prestavitve svoje kolekcije tekstilnega nakita. Bohinj mi je še posebej pri srcu, saj že dvajset let sem hodim na počitnice, okolje mi je zelo domače in mi tudi v emocionalnem pogledu veliko pomeni,« je zadovoljna Arijana Gadžijev, ki je kolekcijo Slovanka ustvarila lani in jo vseskozi dopolnjuje. Doslej jo je že predstavila na samostojni razstavi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani ter na skupinski razstavi tekstilnih umetnikov Zelena koreNit v kranjski Layerjevi hiši.

»Pred časom sem raziskovala ljudsko obrtno umetnost, pri čemer me je zanimalo, kako so živeli nekoč, ko so ljudje v sožitju z naravo iz nje jemali in ji hkrati znali tudi vračati. Ljudska umetnost je preprosta, neposredna in kot taka zelo iskrena. Ob tovrstni folklori, ki sem jo zasledila v slovanskih deželah, sem bila še posebej očarana nad cvetjem in drugim rastlinjem, upodobljenim na raznih vsakdanjih predmetih,« pripoveduje oblikovalka izvirnega tekstilnega nakita; da je zanimivo, kako so znali vzeti rože iz njihovega okolja, vrta, travnika, polja, gozda in jih interpretirati v izdelkih za dom, na vezeninah, čipkah, poslikanem posodju … Za ročna dela so ti ljudje vzeli čas, ki nam ga danes primanjkuje.

»S tem navdihom sem oblikovala vzorce, ki v sodobni tehniki tiska na tekstil ter na geometrijskih oblikah elementov nakita oživljajo vez med ljudskim in sodobnim ter med naravo in človekom, ki je danes od nje vedno bolj oddaljen,« poudari Arijana Gadžijev, na vprašanje, zakaj prav nakit, pa pojasnjuje: »Tako kot so rože spletene v venec, sem jaz posamezne dele z vzorci sestavila v ogrlico. Pri tem ne gre le za modni dodatek, ampak tudi dodatek za dom. Nakit je lahko ogrlica, ko prideš domov, ga obesiš na steno in polepša prostor.« S tem nakit lahko poudarja tudi značaj prostora, ne le osebe, ki ga nosi.

Material, iz katerega avtorica izdeluje nakit, je poliester, potiskan pa je s tako imenovanim sublimacijskim tiskom. »Cvetlice najprej ročno narišem, jih nato skeniram in obdelam z računalniškimi programi ter jih pripravim za tisk. Za tiskanje običajno uporabljam razne ostanke blaga. Zanimivo je kombinirati organske vzorce, kot je cvetje, z geometrijsko formo. Namesto perlic uporabljam kocke, trikotnike in druge geometrijske forme. Seveda se morajo vzorci, ko so zloženi v lik, med seboj ujemati. Liki so modularni in se lahko eden za drugim nizajo na vrvico. Ustvarjanje ogrlice prepuščam uporabniku in njegovi domišljiji.«

Arijana Gadžijev na razstavi predstavlja šest različnih vzorcev s 17 kosi nakita. Vsak je predstavljen na ploskvi kot vzorec, zgolj rob tekstila, lahko gre v neskončnost ali je le poslikava le polovična. Ob njem je predstavljen unikaten nakit. Kot je povedala umetnica, je razstava tudi prodajna, nakit, ob njem tudi slike in printe z različnimi motivi, je mogoče kupiti oziroma naročiti na licu mesta in na spletni strani www.arijanagadzijev.com. Razstava bo v Kamri na ogled ta teden od torka do nedelje med 16. in 19. uro.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / ponedeljek, 1. julij 2013 / 14:31

Gasilstvo spodbudil požar

Prostovoljno gasilsko društvo Voklo so vaščani ustanovili leta 1923 po požaru Pri Matičku.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 30. december 2013 / 14:34

Himna pred vsako sejo

Nekatere občine na Gorenjskem imajo tudi svoje himne. V Tržiču, na primer, jo predvajajo pred vsako sejo občinskega sveta, navzoči pa jo poslušajo stoje.

GG Plus / ponedeljek, 30. december 2013 / 14:06

Moškim pravica, ženskam dolžnost

»O spolnosti naših prednikov imamo precej izkrivljene poglede, saj so bili mnogi, ki bi o tem morali pisati, verjetno v zadregi, ko je bilo treba odpirati vrata v spalnice dedkov in babic,« je v »zago...

Zanimivosti / ponedeljek, 30. december 2013 / 13:37

Petarde so moteče

Čeprav je uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, dovoljena le v času od 26. decembra do 2. januarja, petarde pa so pri nas celo prepovedane, je bilo že tudi v minulih dneh sliša...

Mularija / ponedeljek, 30. december 2013 / 13:33

Zimska pravljica

Tržič – V galeriji Atrij je v prazničnem času, do 10. januarja, na ogled likovna razstava Zimska pravljica, ki so jo pripravili otroci vseh enot Vrtca Tržič. Otroci, katerim so bile v pomo...

Kultura / ponedeljek, 30. december 2013 / 13:32

Slike so darilo njeni duši

V dvorani Župnije Primskovo je bila pred božičem na ogled razstava likovnih del ljubiteljske slikarke Magde Križnar in cerkvenega verskega tiska.