Evropa po volitvah

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 15. junij 2024 / 07:09

Po evropskih volitvah 2024 lahko poudarimo zlasti dvoje. Prvo je razmeroma velik uspeh, ki so ga doživele nekatere skrajno desne stranke. Drugo pa to, da se splošno razmerje sil v Evropskem parlamentu ni bistveno spremenilo …

Splošno o volitvah

Volitve v Evropski parlament (EP) 2024 so potekale med 6. in 9. junijem leta 2024 v vseh državah članicah Evropske unije. To so bile hkrati prve volitve v Evropski parlament po brexitu. Zaradi brexita je bilo januarja 2020 27 sedežev iz britanske delegacije razdeljenih drugim državam. Preostalih 46 sedežev je bilo ukinjenih, skupno število evropskih poslancev pa se je po tem zmanjšalo s 751 na 705, kolikor naj bi jih Evropska unija volila tudi na volitvah 2024. Na plenarnem zasedanju 13. septembra 2023 pa so poslanci potrdili povečanje števila sedežev s 705 na 720. Novih 15 sedežev so razdelili med 12 držav članic, med njimi je enega dobila tudi Slovenija. Po novem ima Slovenija v Evropskem parlamentu 9 predstavnikov oz. evroposlancev. (Vir: Wikipedija)

Sredina ohranja večino

Kljub pričakovanemu uspehu skrajno desnih strank se razmerje moči v EP ni bistveno spremenilo. Evropska ljudska stranka (EPP) naj bi osvojila 186 sedežev od 720, medtem ko jih ima trenutno v 705-članskem parlamentu 176. Levosredinski socialisti (S & D) naj bi glede na projekcijo sestave novega EP izgubil štiri mandate. Trenutno jih imajo 139, po novem pa naj bi jih imeli 135. Sledi liberalna politična družina Renew, ki je utrpela največjo izgubo med vsemi sedmimi političnimi skupinami – imela naj bi 19 evroposlancev manj. V tem sklicu ima 102, v novem pa naj bi jih imela 79. Sledita skrajno desni skupini Evropski konservativci in reformisti (ECR) s 73 poslanci (4 več kot do zdaj) in Identiteta in demokracija (ID) z 58 (8 več kot do zdaj). Na šestem mestu so Zeleni, ki naj bi dobili 53 sedežev (18 manj kot do zdaj). 36 sedežev naj bi pripadlo Levici. Stranke, ki v trenutnem parlamentu niso del nobene skupine ali ki do zdaj niso imele evropskih poslancev, naj bi skupaj osvojile sto poslanskih sedežev. Med temi je 45 deklariranih samostojnih poslancev, 55 pa je takih, ki ne pripadajo nobeni politični skupini v parlamentu z iztekajočim se mandatom.

Uspeh skrajno desnih

Že pred volitvami je bil napovedan uspešen volilni rezultat skrajno desnih strank. To se je tudi uresničilo, zlasti v Franciji, Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem in še kje. »V Franciji je prepričljivo zmago dosegel skrajno desni Nacionalni zbor pod vodstvom Marine Le Pen, ki je prejel 31 odstotkov glasov (30 evropskih poslancev). S tem je za 16 odstotnih točk prehitel liberalno stranko Preporod predsednika Emmanuela Macrona, ki bo imela v novem sklicu 13 evroposlancev, tako kot socialisti. Skrajno leva Nepokorna Francija bo imela devet evroposlancev, sledijo Republikanci s šestimi, skrajno desno Ponovno zavzetje in Zeleni pa s po petimi. Preporod je pred petimi leti osvojil 22,4 odstotka glasov. Nacionalni zbor je na evropskih volitvah leta 2019 dobil 23,3 odstotka glasov. Vodilni kandidat Nacionalnega zbora, Jordan Bardella, je predsednika Macrona pozval, naj zaradi poraza razpiše predčasne parlamentarne volitve. To se je tudi zgodilo, Francozi bodo na volišča znova odšli 30. junija.« Poglejmo še k našim sosedom. »V Italiji je glede na izide vzporednih volitev zmagala stranka Bratje Italije premierke Giorgie Meloni, ki naj bi osvojila od 26 do 30 odstotkov glasov – pred petimi leti je ta stranka osvojila 6,44 odstotka glasov. To ji bo v Evropskem parlamentu prineslo 24 izmed 76 italijanskih sedežev. Sledi ji opozicijska levosredinska Demokratska stranka, ki naj bi dobila 20 poslancev. Levo populistično Gibanje petih zvezd bo imelo devet poslancev, Naprej, Italija in Liga pa po osem. V Evropski parlament bodo prišle še tri stranke oziroma liste, med njimi levo zeleno zavezništvo Alleanza.« V Avstriji so po delnih izidih zmagali skrajno desni svobodnjaki (FPÖ) s 27 odstotki glasov, s čimer naj bi prejeli šest izmed 20 avstrijskih sedežev. Na Hrvaškem je zmagala vladajoča stranka HDZ s šestimi mandati, sledi ji levosredinski SDP s štirimi. V Evropski parlament sta se uvrstili še stranki Domovinsko gibanje in Zmoremo! s po enim evropskim poslancem. Na Madžarskem je zmagala Orbanova stranka Fidesz (11), na drugem mestu je stranka Spoštovanje in svoboda Petra Magyarja (7). V EP sta se uvrstili še zavezništvo socialistov in zelenih z dvema ter Gibanje naša domovina z enim poslancem. (Vir: članki na MMC RTV SLO) Spremembe v razmerjih politične moči v EP torej niso tako velike. Večji in bolj pretresljiv je zasuk v desno v nekaterih državah, zlasti v Franciji kot »jedrni« državi EU. Slej ko prej pa velja, da je treba povezovanje v EU okrepiti, saj je to v interesu večine Evropejcev.