Bogata dediščina

Besedilo: Ana Jagodic Dolžan
Kategorija: Zanimivosti / / 06:59

Lončarstvo, pletarstvo, polstenje, klekljanje, slikanje na steklo, mizarstvo … To je le nekaj panog, s katerimi se ukvarjajo rokodelci. Na seznamu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport jih najdemo sedemdeset. Širok nabor spretnosti, veščin, znanja in ustvarjalnosti so v nedeljo predstavili na Brdu pri Kranju, kjer je Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije s podporo ministrstva drugo leto zapored pripravil vseslovenski rokodelski sejem s pestrim spremljevalnim programom. Na stojnicah so bili najrazličnejši izdelki, od keramike, rož iz krep papirja, lesenih igrač do slamnikov, unikatnega nakita in dražgoških kruhkov. Obiskovalci so lahko izvedeli, kako nastanejo, in na delavnicah preverili, kako spretne in ustvarjalne so njihove roke.

Rokodelke in rokodelci so nosilci redkega znanja in veščin izdelovanja uporabnih in okrasnih tako tradicionalnih kot tudi sodobnih, oblikovalsko dovršenih rokodelskih izdelkov, so na Slovenski turistični organizaciji pozdravili osrednji dogodek Slovenskega rokodelskega festivala, ki je povezal šestdeset ustvarjalcev iz vse Slovenije. Kot tak je pomemben za same rokodelce, obenem pa zanimiv za širšo javnost.

Minuli konec tedna je potekal še en festival, ki poudarja našo dediščino. V Ljubljani so se zbrali nabiralci, za katere lahko poenostavljeno rečemo, da so to tisti, ki superživila najdejo na domačih travnikih in v gozdovih. Nabiralništvo je ena najstarejših človekovih dejavnosti, ki zadnja leta znova pridobiva pomen. Spomladi, ko ozeleni narava, marsikdo postane nabiralec – regrata, čemaža, kopriv, smrekovih vršičkov, nato bezgovih cvetov, borovnic … V prehrano lahko vključimo marsikaj. Katja Rebolj, doktorica biokemije in molekularne biologije, ki je delo v laboratoriju zamenjala za nabiranje, raziskovanje in predstavljanje lokalnega rastlinstva, pravi, da je slovenska narava ena najbogatejših v Evropi.

Da bi se kar zagnali med zelenje, seveda ne gre. Znani so primeri, ko je zaradi zamenjave čemaža z jesenskim podleskom prišlo do zastrupitev; celo usodnih. Poleg tega, da poznamo užitne divje rastline, je pomembna zmernost, tako pri nabiranju kot uživanju rastlin. Nabiralništvo poudarja spoštovanje narave.

Zanimivo dogajanje na Brdu in v Ljubljani, kjer so prav tako postavili stojnice, organizirali delavnice ..., je resda mimo, a naj bo pred očmi to, da gre za najvidnejša dogodka rokodelcev in nabiralcev, neke vrste praznik znanja, ki spodbuja k odkrivanju in ohranjanju bogastva okoli nas. Kajti – če si izposodimo besede naravovarstvenice Jane Goodall – varujemo lahko le tisto, kar poznamo.