Branje za ta čas

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 6. junij 2024 / 07:16

V založbi Beletrina so pripravili pet knjižnih naslovov – tri prevodna dela, roman domačega avtorja in ponatis slovenske klasike.

Kranj – Pisatelj Dušan Čater se štiri leta po romanu Ekstradeviško tokrat predstavlja s tematiko splavarjenja v Savinjski dolini, od koder avtor tudi prihaja. V romanu spremljamo zgodbo družine Habermann, natančneje pripoved o rivalstvu bratov Maksa Albina in Friderika, sinov splavarskega gospodarja in veleposestnika Hermana Habermanna; ta izhaja iz rodu, ki se že več generacij ukvarja s trgovanjem z lesom. Prvorojenec Maks Albin se namerava poročiti s Heleno, ki pa se po naključju zaplete tudi z mlajšim bratom Friderikom, ko se ta za kratek čas vrne s služenja vojaščine, da bi se udeležil prav bratove poroke. Nenavaden ljubezenski trikotnik se tako stopnjuje in zapleta do vožnje bratov s splavom do Beograda. Le kako se bo razpletel? Pisatelj tokrat uporablja starinsko obarvan, celo rahlo povzdignjen jezik, ki nas takoj ponese v preteklost, obenem pa mu ravno ta omogoča ohranjanje rahlo hudomušnega in sproščenega tona pripovedi, tako značilnega za Dušana Čatra.

Z romanom Potujoče gledališče se v prevodu Mateje Komel Snoj predstavlja hrvaški pisatelj Zoran Ferić. Gre za obsežno in večplastno družinsko sago življenja avtorjevih prednikov po očetovi in materini strani, ki je usodno prepletena z dogajanjem v hrvaški in evropski zgodovini 20. stoletja. Gledališče deluje kot metafora za oder, na katerem se pokaže zgodovina v vsej svoji veličastni neizprosnosti, bogastvo dogajanja, dialogov, premislekov in ironičnih komentarjev pa pred nami gradi veličasten in nepozaben roman.

Roman Internat ukrajinskega pisatelja Serhija Žadana, ki sta ga prevedla Janja Lubej Vollmaier in Primož Lubej, se osredotoča na vojno v Donbasu leta 2015 in predstavlja vojno izkušnjo žensk, otrok in moških, v izvirniku pa je izšel leta 2017. Dogajanje poteka v treh zimskih dneh, ko mora Paša svojega 13-letnega nečaka Saša vzeti iz internata in ga pripeljati domov. Šola, ki jo obiskuje, je namreč tarča napadov in zato postaja vse nevarnejša. Da bi se Paša prebil skozi mesto, traja ves dan. Ko se z nečakom vračata, sta priča številnim spopadom, eksplozijam min, paravojaškim skupinam, ruševinam, obupanim ljudem. V knjigi ne gre za opise vojnih prizorov kot takih, marveč za slikanje vzdušja, ki ga povzroča vojna, in prikazovanje soočanja posameznika s samim seboj.

Hotel sem opisati je naslov zbirke esejev enega največjih poljskih pesnikov vseh časov, Zbigniewa Herberta (1924–1998). Knjigo sta prevedli Jana Unuk in Jasmina Šuler Galos, v njej pa najdemo izbrane eseje iz njegovih osrednjih esejističnih zbirk. Barbar v vrtu (1962) nas popelje po različnih slikovitih evropskih mestih, kot sta Siena in Arles, najbolj pa se zadržuje v srednjem veku in renesansi, Tihožitje z žvalo (1993) se ukvarja z različnimi fenomeni, na primer z razcvetom in popularnostjo tulipanov ter holandskimi slikarji, Labirint ob morju (2000, izdan posthumno) pa prinaša predvsem razmisleke o antični kulturi in pohajkovanja po Grčiji oziroma Sredozemlju.

Ob 40. obletnici izida romana Severni sij Draga Jančarja, enega izmed najbolj nagrajevanih, uveljavljenih in prevajanih slovenskih avtorjev, je pri Beletrini izšel ponatis. Roman prikazuje mesto Maribor na začetku leta 1938, torej neposredno pred začetkom druge svetovne vojne. Tja zaradi poslovnih razlogov pripotuje Josef Erdman, ki čaka na srečanje, medtem pa ga terra incognita vse bolj srka vase kot nekakšna past. Tava od trafike s časniki ob mostu do šepajoče poštarice, ki ji odda brzojavko, popiva z »božjim človekom« Fedjatinom in Ivanom Glavino, »prekucuhom kar tako«, zbližati pa se mora tudi z nenavadno lepo Margerito Samsa. Ne le njemu, tudi drugim se vse bolj nagibajo tla pod nogami in zdi se, da se utegnejo spet izravnati, če bodo le dovolj popili. V zmedi se nekateri skušajo orientirati tako, da se oklepajo novih znanstvenih dognanj in sodijo sočloveka po obliki njegove lobanje. V tem trpkem okolju zaživi tudi ljubezen, samosvoja vrtinčasta sila, a ji ne kaže najbolje – takšni v harlekinski opravi sredi propadajočih abesinskih barak.