Kaj je pomembnejše: ljudje, zveri ali denar

»Rešitev za probleme z velikimi zvermi je povrnitev staleža medveda in volka na raven pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo,« je na pogovornem večeru z naslovom Ljudje, zveri ali denar? dejal hribovski kmet Stane Bergant iz Kokre.

Preddvor – V okviru pogovornih večerov je Ivka Sodnik maja gostila Staneta Berganta iz Kokre, ki si kot gorski ekološki kmet in lovec ter kot aktivni član sindikata kmetov, zveze društev ekoloških kmetov in združenja hribovskih in gorskih kmetov prizadeva, da bi Evropska unija in Slovenija sprejeli razumno rešitev za obvladovanje zveri. Kot je dejal, je na pot borbe za pravice kmetov stopil pred leti, ko jim je na kmetiji medved toliko poškodoval haflinško kobilo, da so jo morali usmrtiti. Leta 2019 je v imenu 54 kmetijskih nevladnih organizacij, podpisnic peticije za zmanjšanje števila divjadi in zveri, njeno vsebino predstavil v evropskem parlamentu.

V Jugoslaviji smo shajali, v EU ne moremo

»V Jugoslaviji je bilo marsikaj narobe, a kar zadeva zveri, je bilo dokaj dobro urejeno. Do 1986. leta je vsak uplenitelj volka dobil nagrado za uplenitev, zveri so na kratko držali v južni Sloveniji, to je na območju Kočevske in Snežnika, kjer je bilo po nekaterih ocenah 30 volkov in 400 medvedov. Če sta se volk ali medved pojavila zunaj teh območij, je bil odstrel prost. To je bil za razpršeno poselitev dober vzorec in se je nekako dalo shajati,« je dejal Bergant in nadaljeval: »Ko je Slovenija 2004 vstopila v Evropsko unijo, je morala prevzeti evropsko zakonodajo in s tem tudi habitatno direktivo iz leta 1992, ki je strogo zaščitila volka, medveda in risa. Število zveri je v Sloveniji potlej začelo eksponentno naraščati, začele so se širiti na območja, kjer je bilo dovolj hrane in jih pri tem ni nihče oviral. Prvi večji pokoli pašnih živali so se začeli leta 2010, zdaj smo v stanju, v kakršnem se ne da živeti.«

V alpskem svetu pašnikov ni možno ograditi

»Naravovarstveniki nam očitajo, da naj svoje živali zaščitimo pred zvermi. Do neke mere je to možno, ampak volk je zelo inteligentna žival in lahko prepleza tudi štirimetrsko ograjo in z lahkoto preskoči 1,8 metra visoko električno mrežo. Svetujejo nam tudi, da naj živali čez noč zapiramo v hleve, ampak pokoli so se zgodili tudi v hlevu. Varovanje s pastirskimi psi je zgodba, ki ima veliko demagogije in neresnic. Zelo malo pasem je primernih za to, za vzgojo takšnih psov pa uporabljajo zelo krute metode,« je dejal Bergant in dodal, da jim zdaj že tudi stroka priznava, da je v alpskem svetu praktično nemogoče ograditi pašnike in tako zavarovati živali pred zvermi. »Tu torej ni možno sobivanje, zato se bo družba morala odločiti, ali bomo hribovske, gorske oblike kmetovanja uničili ali bomo zveri držali na kratko, kot smo jih pred dvajsetimi, tridesetimi leti. Danes so razmere že kritične, v alpskem svetu in v Karavankah je vsako leto manj planin, kamor kmetje še dajejo živali na pašo. S tem se začenja proces zaraščanja, ki ni opazen od danes do jutri, ampak poteka počasi. Ko pa se bodo planine zarasle, jih nihče več ne bo očistil zarasti, s tem bo uničeno stoletno delo naših prednikov, ki so te planine ustvarili.«

Le malo denarja za odškodnine

Kot je dejal Bergant, je karizmatična narava velikih zveri grobo zlorabljena za denar. Organizacije, ki ščitijo zveri, so za svoj aktivizem plačane, pri tem pa se zavedajo, da v primeru, če zveri ne bo več, tudi denarja ne bo. S svojimi stališči vplivajo na javno mnenje, to pa na politiko, ki kreira predpise in deli denar. Na področju zveri se vrti veliko denarja, a le malo ga gre za odškodnine. Odškodnine so le neto nadomestilo za najdene živali, kar nekajkrat večja pa je posredna škoda, ki se kaže v zmanjšanju plodnosti črede, zvrgavanju, nemirni paši, hiranju zaradi strahu …

»Pokoli pašnih živali so za lastnike velika ekonomska škoda, še bolj pa psihološki in motivacijski udarec,« je dejal Stane Bergant in udeležencem pogovornega večera predstavil fotografije, ki kažejo, kako je medved še živo kravo vlekel po travniku, v kakšnih mukah je umiral konj, kako je deklica jokala za pokončano živaljo … »Vse to povzroča hud stres, marsikateri rejec se ob tem odloči, da ne bo več dajal živine na pašo in kmetoval,« je dejal Bergant in se vprašal, zakaj se naravovarstveniki ne oglasijo ob tem, ko od zveri napadene domače živali umirajo v velikih mukah.

Zveri ob naraščanju številčnosti tudi izgubljajo strah pred človekom, njihov plen postajajo tudi ljudje. Tudi to, da volk ni nevaren človeku, je laž, je dejal Bergant in med drugim navedel primer, kako so na Poljskem volkovi požrli pastirja in kako je v Nemčiji na območju, ki je bil označeno z nevarnostjo volka, izginil šestletni otrok.

Predlogi za omilitev zaščite volka

»Vse to se dogaja na hrbtih imetnikov domačih živali, ki jih nihče ne vpraša, ali si želijo zveri ali ne. To je zelo krivično,« je dejal Bergant in dodal: »Ostaneta nam dve poti: ali bomo ohranili to zeleno pokrajino poseljeno s kmetijami ali jo bomo prepustili propadanju. Edina rešitev je znižanje populacije zveri na raven, kot smo jo poznali pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, ko je bilo na Kočevskem in območju Snežnika približno 40 volkov in menda okoli 400 medvedov. Zdaj imamo volkov od 140 do 160 in medvedov od 1300 do 1500. Pri medvedu je že prevladala zdrava pamet in ocena, da bi stalež v nekaj letih znižali na 800. Lani je ministrstvo za naravne vire in prostor izdalo odločbo za odstrel 230 medvedov, letos za 187. Kar zadeva volka, je Evropska komisija na podlagi pritiskov iz Slovenije in iz drugih držav predlagala spremembo habitatne direktive, po kateri bi volka iz priloge štiri, kjer so živali pod izredno strogo zaščito, uvrstili v prilogo pet, kjer je možno upravljanje in torej tudi omejevanje populacije. Če bo svet okoljskih ministrov ta predlog podprl, bo šel v nadaljnjo proceduro, ki pa ne bo tako kratka. Sprememba direktive bo potlej osnova za spremembo nacionalne zakonodaje.«