Na pomoč priskočili Američani
Lanske poplave so povzročile precej škode tudi na infrastrukturi Triglavskega narodnega parka, zlasti v Pokljuški soteski in na Soški poti. Pri sanaciji škode je pred začetkom poletne sezone delavcem parka na pomoč priskočila ekipa vzdrževalcev poti iz pobratenega Narodnega parka Crater Lake v ZDA.
Skoraj dva kilometra dolgo in do petdeset metrov globoko Pokljuško sotesko, vrezano v apnenčaste sklade, je izdolbel odtok talečega se ledenika na Pokljuki. Ustvaril je največjo fosilno sotesko v Sloveniji.
Kot je povedal direktor TNP Tit Potočnik, je avgusta lani že dan po ujmi prejel klic iz Narodnega parka Crater Lake, kjer so v medijih zasledili poročila o naravni nesreči v Sloveniji. V pobratenem narodnem parku iz ameriške zvezne države Oregon so jim takoj ponudili pomoč. Po pogovorih in pripravah na sanacijo je v začetku maja v Slovenijo res prispela šestčlanska strokovna ekipa, ki je v ameriških nacionalnih parkih specializirana prav za sanacijo in vzdrževanje poti.
Doma skrbijo za 150 kilometrov poti in se glede na sezonske potrebe selijo med tamkajšnjimi narodnimi parki. Kot je povedal vodja ekipe Andrew Hoeg, so tokrat prvič odšli na pomoč v tujino. »Izkazalo se je, da gre sicer za težko delo, a takšnega smo vajeni,« je dejal Hoeg.
V Pokljuški soteski so delali na zahtevnem skalnatem območju, kasneje pa jih je čakala še sanacija poškodovane Soške poti na bolj ravninskih odsekih. V soteski so se najprej lotili sanacije ograj, stopnic v galerijah in same poti. Odstranili so tudi zagozde in jezove na potoku, da se škoda v primeru ponovnih poplav ne bi ponovila. Preizkus tega, kako dobro so opravili delo, pa je prišel že nekaj dni po njihovem prihodu, ko je v kratkem času padla izjemno velika količina padavin in je potok, ki je ustvaril in avgusta lani tudi razdejal sotesko, znova močno narasel.
Kot je povedal vodja vzdrževanja v javnem zavodu TNP Miha Marolt, jih je ekipa ZDA v času skupnega dela ogromno naučila. »Ima veliko izkušenj z delom na terenu, medtem ko v TNP nimamo svoje ekipe, ki bi se ukvarjala prav z vzdrževanjem poti,« je pojasnil.
Skoraj dva kilometra dolgo Pokljuško sotesko je sicer pri umikanju ledenikov izdolbel nekdanji tok Ribščice. Ko je voda usahnila, je ostala za njo največja fosilna soteska v Sloveniji. Čez najožji del so že leta 1930 uredili prehod z lesenimi mostovi. V Triglavskem narodnem parku si prizadevajo za ohranjanje naravnih procesov in pristnosti soteske s čim manjšimi posegi vanjo.
Kot je poudaril Marolt, je zdaj soteska znova precej varnejša za obisk, v vsakem primeru pa je treba biti zanj še vedno ustrezno pripravljen in ustrezno obut, tudi čelada ni odveč.
Obiskovalcev slikovite soteske je iz leta v leto več, ugotavljajo v TNP, kjer si skupaj z Občino Gorje prizadevajo za vzpostavitev prometnega režima, ki bi motorna vozila obiskovalcev obdržal v Zgornjih Gorjah. Tam je po njihovem mnenju tudi najprimernejši začetek obiska Pokljuške soteske. Že sam sprehod skozi Zgornje Gorje in naselje Krnica do vstopa v Pokljuško sotesko je namreč posebno doživetje, ki obogati obisk te izjemne naravne vrednote.