Pod Višarjami slovenščina peša

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 1. junij 2024 / 17:07

Praznovanje 50-letnice Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI iz Trsta, ki je bil ustanovljen, da bi z raziskovalnim delom pomagal slovenskim organizacijam in tudi matični Sloveniji pri ohranjanju slovenskega jezika v Italiji, se je pretekli teden začelo v Ukvah v Kanalski dolini. SLORI je imel do leta 1996 svojo podružnico tudi v tej dolini pod Višarjami. Dogodka, pri njegovi organizaciji sta sodelovala tudi Slovensko kulturno središče iz Ukev in Znanstveno raziskovalni center SAZU iz Ljubljane, so se udeležili državna sekretarka v Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, slovenski poslanec v deželnem zboru Furlanije in Julijske krajine Marko Pisani in dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri SAZU Ljubljana.

Po uvodnem nagovoru podpredsednika Planike Rudija Bartalotha in predsednice SLORI dr. Sare Brezigar je predsednica Planike in sodelavka Inštituta za slovenski jezik dr. Nataša Gliha Komac predstavila Raziskavo o rabi, znanju in učenju slovenščine v Kanalski dolini, primerjano z enako raziskavo iz leta 2004. Ta je nesporno pokazala, da slovenščina v primerjavi z večinsko italijanščino peša, kar se dogaja tudi drugima dvema kanalskima jezikoma: furlanščini in nemščini. Slovensko govorečih je bilo med 246 anketiranimi le še dva odstotka, pa tudi prenos znanja jezika na mlajše je pri slovensko govorečih slabši kot pri Nemcih in Furlanih, čeprav je tudi pri njih opazno nazadovanje. Ohrabrujoča pa je večinska želja vprašanih, da se morajo dolinski jeziki ohraniti zaradi soseščine in gospodarskih nagibov. Visoka, nad 60-odstotna pa je podpora večjezičnemu pouku v vrtcih in šolah Kanalske doline, ki je bil s precejšnjimi težavami uveden v tem šolskem letu.

Delo za ohranitev slovenščine v dolini je zahtevno. O tem so v pogovoru z dr. Mihaelo Knez s Centra za slovenščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani pripovedovale Nataša Zonik z Osnovne šole Bled, Mirjam Soklič Cossettini, ki se je z Bleda preselila v Fužine oziroma Belo Peč v Kanalski dolini, in Nataša Garanfol. Vse tri v okviru petletnega projekta večjezičnosti učijo v vrtcih in šolah na Trbižu, v Ukvah in v Žabnicah. Alenka Mirtič Dolenec iz Mojstrane pa že nekaj let vodi tečaje slovenščine in delavnice v okviru Slovenskega kulturnega središča Planika. Za svoje delo v italijanskem okolju pravijo, da je prijetno in tudi naporno, vendar ga opravljajo z zavzetostjo in ljubeznijo do otrok in seveda slovenskega jezika. Večinoma kar dobro sodelujejo z italijanskimi učitelji. Začetek je narejen. Treba je vztrajati in poskrbeti, da bodo učitelji prišli tudi iz domačega okolja. Sedaj so iz Slovenije.