Slovenski ribiči neuspešni v Strasbourgu

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 24. maj 2024 / 08:28

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je prejšnji teden v primeru pritožb slovenskih ribičev proti Hrvaški zaradi kazni za ribolov v Piranskem zalivu soglasno odločilo, da pritožbe niso dopustne. Kot je zapisalo, ni pristojno za odločanje o veljavnosti in pravnih učinkih arbitražne razsodbe iz leta 2017, s katero je bila določena meja med Slovenijo in Hrvaško na morju, bi pa pritožniki lahko razumno predvideli, da bo njihovo ravnanje v spornih vodah predstavljalo manjše prekrške v skladu z veljavno hrvaško zakonodajo. ESČP je še poudarilo, da odločitev sodišča ne prejudicira prizadevanj Slovenije in Hrvaške, da bi z vsemi razpoložljivimi miroljubnimi sredstvi končali spor glede meje. Na sodišče so slovenski ribiči in eno podjetje vložili skupno 451 pritožb. Sodišče je pritožbe treh ribičev – Reneja Chellerija, Roberta Radoloviča in Jana Viranta – določilo kot reprezentativne primere, odločitev v njihovem primeru pa bo vplivala tudi na druge. »Odločitev sodišča postavlja slovenske ribiče v zelo neugoden položaj, kršene so njihove pravice,« je v izjavi za medije poudarila njihova zastopnica Maja Menard. Dodala je, da za ribiče ostaja težka realnost nadaljevanje kazenskih pregonov, postopkov in zelo visoki zneskih glob, ki naj bi skupno dosegale 3,4 milijona evrov. Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je zagotovila, da bo Slovenija ribičem še naprej nudila vso pomoč in si bo prizadevala, da Hrvaška prizna arbitražno razsodbo. Ribiči so žrtve hrvaškega nepriznavanja arbitražne razsodbe in so kaznovani za to, ker lovijo v slovenskem morju, je tudi dejala.

Preiskava o domnevno ukradenih otrocih

Državni zbor je v sredo odredil parlamentarno preiskavo glede odvzemov mladoletnih oseb oziroma t. i. ukradenih otrok, ki naj bi se v porodnišnicah na območju Slovenije dogajali med letoma 1965 in 1991. Zahtevo za odreditev preiskave sta vložili opozicijski SDS in NSi, podprli so jo še v SD, v Svobodi in Levici pa so odreditvi preiskave nasprotovali. Kot je povedal poslanec SDS Andrej Hoivik v imenu predlagateljev, naj parlamentarna preiskava ugotovi, ali so morda nosilci javnih funkcij ali funkcij javnega sektorja kakor koli vplivali na omenjena dejanja, ter ugotovi, čigavi interesi so pripeljali do tega, da naj bi prišlo do primerov storitev kaznivih dejanj odvzema mladoletne osebe. Preiskava naj ugotovi tudi povezave med posameznimi nosilci javnih funkcij in njihovo morebitno vpletenost v omenjene primere, pa tudi, ali in zakaj naj bi ti dopustili tovrstne primere in v čigavem interesu. V t. i. trgovini z dojenčki, ki naj bi se predvsem v 70. in 80. letih dogajala na območju nekdanje Jugoslavije, naj bi bilo prodanih več kot 20.000 dojenčkov. Otroci naj bi umrli takoj po rojstvu ali v nekaj dneh po njem, njihovim staršem pa jih ni bilo dovoljeno niti videti niti pokopati. Prav tako naj bi bila pomanjkljiva dokumentacija oz. naj bi vsebovala vrsto nedoslednosti, je dejal. Društvo staršev ukradenih otrok v Sloveniji je sicer pred časom pristojnim posredovalo gradivo, v katerem so doslej obravnavali že skoraj 60 primerov domnevno ukradenih otrok v slovenskih porodnišnicah.

Ustavno sodišče ni zadržalo referenduma

Ustavno sodišče je v torek zavrnilo predlog za začasno zadržanje izvrševanja odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga skupaj z zahtevo za oceno ustavnosti odloka vložili v SDS in NSi. Obenem je sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno, so sporočili z ustavnega sodišča. Že pred tem je ustavno sodišče zavrnilo tudi predlog omenjenih strank za zadržanje izvedbe posvetovalnega referenduma o rabi konoplje. Volivci bodo torej 9. junija, ko bodo tudi evropske volitve, lahko podali svoj glas na treh po­svetovalnih referendumih, tretji bo potekal glede preferenčnega glasu na volitvah v državni zbor. Ustavno sodišče je ta teden zavrglo tudi pobudo zdravniškega sindikata Fides in zdravnika Milenka Stankovića, ki je podpredsednik sindikata, za oceno ustavnosti odloka, ki določa zdravniške storitve v času aktualne stavke zdravnikov. Ocenilo je, da pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka.

Konec stavke novinarjev RTV Slovenija

Novinarska stavka na RTV Slovenija je po skoraj dveh letih končana. Stavkajoči novinarski sindikati in uprava RTV Slovenija so namreč v sredo podpisali stavkovni sporazum, v katerem se uprava zavezuje, da bo v dogovorjenih rokih izpolnila stavkovne zahteve, med drugim novinarsko in uredniško avtonomijo ter stabilno in primerno financiranje RTV Slovenija.