Počutje v podjetju je ključno

Tako pravi Maja Brelih Lotrič, 30-letna direktorica Lotrič Meroslovja iz Selc. Pomembno se ji zdi, da so zaposleni motivirani in zadovoljni, saj to začutijo tudi njihove stranke. Tako v zasebnem kot v poslovnem življenju zelo rada ohranja osebne stike.

Maja Brelih Lotrič je v začetku lanskega leta pri svojih 29 letih prevzela vodenje Lotrič Meroslovja. Njen oče Marko Lotrič, ustanovitelj in dolgoletni direktor, je namreč postal predsednik državnega sveta. Nasledstvo je poiskal znotraj družine. »O tem smo se že prej pogovarjali, potem pa je šlo za res hitro akcijo in smo se v 14 dneh dogovorili, da jaz postanem direktorica, sestra je finančna direktorica in prokuristka, brat pa je ostal direktor hčerinskega podjetja. Zamenjala se je predvsem moja vloga, je pa res, da sem bila takrat na porodniškem dopustu, tako da ni šlo za klasično primopredajo, ampak sem tudi malo 'zaplavala', se hitro učila in to me je privedlo do tu, kjer smo danes,« je Maja Brelih Lotrič obujala spomine na nedavni konferenci o prihodnosti Diggit v Ljubljani, kjer sta se z njo pogovarjala Andrej Bergant in Gorazd Zakrajšek iz podjetja FrodX.

V družinski ustavi tudi skupne počitnice

Priprave na prenos vodenja družinske multinacionalke so sicer potekale vse od leta 2017, ko so zakonca Lotrič in njuni trije otroci podpisali družinsko ustavo. »Vsi trije smo vedeli, da se vidimo v podjetju. Vedno mi je bilo super, da se vidimo na različnih področjih,« je dejala Maja Brelih Lotrič in pojasnila, da družinska ustava opredeljuje, kakšno obnašanje je v podjetju sprejemljivo, pod kakšnimi pogoji lahko zaposlujejo družinske člane, da skrbijo za dobre družinske odnose, da gredo enkrat letno skupaj na počitnice …

Vse je odvisno od prvega merila

Lotrič Meroslovje velja za vodilnega ponudnika meroslovnih rešitev pri nas, sicer pa skupina Lotrič Metrology danes povezuje že deset podjetij v osmih državah. »Podjetja imamo od Nemčije do meje z Grčijo, dodali smo še Savdsko Arabijo.« Stranke imajo v več kot 50 državah. »Pri nas je najtežji prvi korak, da nam stranka zaupa eno merilo. In od tega bo odvisno vse nadaljnje sodelovanje, ker se bo ali pa se ne bo potrdila njihova uporabniška izkušnja.«

Stranke cenijo korak več

Kot je poudarila Brelih Lotričeva, se jim zdi pomembno, da je stranka z njimi zadovoljna na daljši rok; da torej ne gre za enkratno naročilo, ampak da se stranka letno, mesečno vrača. »To nam predstavlja največji del posla, zato skrbimo za to izkušnjo na daljši rok in skušamo priti zelo nasproti ob kakršnihkoli dogovorih.« Če ima denimo stranka v proizvodnji pomično merilo, ki ga je treba preveriti, so pripravljeni iti ponj, da se stranki ni treba ukvarjati s pošiljanjem. »Naš slogan je Mi merimo, vi rastete. To ne pomeni, da jim mi samo izdamo certifikat, ampak da dejansko prevzamemo del njihovih nalog. In to stranke cenijo, tisti en korak več.«

Agilni kljub osebnemu odnosu do strank

Veliko pozornosti posvečajo gradnji odnosa s končno stranko. »Veliko vlagamo v osebne stike. Vsaka stranka ima svojega skrbnika, ki točno ve, kakšne so njene zahteve in pričakovanja. Čeprav imamo oseben odnos, pa ne želim, da se zadeve odvijajo počasi, ampak da smo kljub temu agilni, da ima stranka čim hitrejšo podporo. Velikokrat pridejo do nas preko priporočil drugih uporabnikov, ki so s tem zadovoljni, kar je zame tudi ultimativno najbolj zaželeno.«

Maja Brelih Lotrič stranke tudi sama rada obišče. »Rada grem ne samo do uprav, ampak prav do njihove proizvodnje, da vidim, s čim se naši končni uporabniki soočajo. Predvsem vidijo to dostopnost do kogarkoli v podjetju. Imamo odprt način sodelovanja.« Poudarila je, da osebne stike rada ohranja tako v zasebnem življenju kot v poslu. »Kakršnakoli težava pride, je v tem primeru lažje rešljiva.«

Človeški odnos do zaposlenih

Ključno se ji zdi tudi zadovoljstvo zaposlenih. »Mislim, da bi se delodajalci morali zanimati, da imamo zadovoljne zaposlene, ker potem to oni širijo do strank. Te čutijo, če so zaposleni zadovoljni.« Kot je dejala, je njeno posebno poslanstvo, da imajo v podjetju delovna mesta, ki motivirajo zaposlene. »Počutje v podjetju je ključnega pomena. Plača je 'higienik', mora biti, ampak jaz se o njej rada pogovarjam enkrat letno, ker je pri 200 zaposlenih zame osebno sicer preveč pogovorov in izgubljenega časa. Na plačo sicer vpliva mesečna ocena vodje, mesečna realizacija, poleg tega pa ima vodja določen 'budžet', ki ga lahko sam razporedi med zaposlene.« Dodana vrednost se ji zdi, da imajo zaposleni okolje, kjer se zelo dobro razumejo, zanje prirejajo timbildinge, piknike, izlete ... »Predvsem pa je pomembno pri rednem delu, ko pride do raznih družinskih situacij, da imaš razumevanje, da tudi zasebno življenje vpliva na delo. Mogoče smo včasih preveč tolerantni, ampak rada delam na tak način, kot bi si jaz želela, da sem obravnavana v podjetju.«

Podpirajo inovativnost

Za uspešno poslovanje je ključna tudi inovativnost. »Že oče je bil zelo odprt za nove ideje,« je poudarila Maja Brelih Lotrič in opisala, kako je pred leti nastal njihov prvi produkt. Eden od zaposlenih je v laboratoriju potreboval konstantno avtomatsko spremljanje temperature, da bi se izognil ročnemu beleženju rezultatov na vsako uro. »Potem je sam razvil rešitev in jo začel vpeljevati v naših laboratorijih, kjer pogosto gostimo tudi stranke in so rekle, da bi to imele tudi same.« Prepričana je, da je zaposlenim treba dati priložnost biti inovativni. »Tudi jaz se z vsakim zaposlenim vsako leto dobim na letnem pogovoru in tam razberem, kaj so njegove potrebe, vidiki, pogledi, in če vidim priložnosti, da njegov potencial ni polno izkoriščen, to takoj predam naprej. Seveda pa imajo tudi vodje svoje pogovore na mesečni ali večmesečni ravni.«

Sodelavce učijo sami

Povedala je tudi, da je delo v njihovem podjetju na vsakem koraku timsko in da imajo že od začetka razvito kulturo, da zaposleni delijo znanje s sodelavci in ga predajajo naprej. »V Sloveniji ne obstaja šola, kjer bi učili meroslovje kot vedo. Zato se zavedamo, da bomo vsakega, ki pride k nam, sami morali naučiti.«

Vpliv umetne inteligence

Na poslovanje v njihovi branži že danes vpliva tudi umetna inteligenca. »Jo sprejemamo in uporabljamo, smo pa tudi dokaj previdni. Varstvo podatkov in inovacij je dokaj kompleksno, če uporabljaš umetno inteligenco, tako da smo do nje malo zadržani.« In kako bo po njenem v prihodnje? »Pričakovanja stranke moraš dobro poznati, in če jih, jih lahko tudi upravičiš ali pa ne. Ne vem, ali bo znala umetna inteligenca tako dobro rešiti poznavanje kompleksnosti strank.«

Povedala je tudi, da so v zadnjih dveh letih digitalizirali veliko dokumentov, se pa digitalizacije vedno lotevajo z mislijo, kako to vpliva na proces stranke. »To so pogosto stranke iz farmacije in avtomobilske industrije, ki niso takoj pripravljene na sistemske spremembe, ker potrebujejo odobritev koncerna in podobno. Ni vse na nas in končnem uporabniku.«

Prodajajo celostno storitev

V pogovoru so se dotaknili tudi spletne strani. V Lotrič Meroslovju jo po besedah direktorice uporabljajo predvsem za širjenje informacij, so pa odprli tudi spletno trgovino, ker stranke rade vidijo cene, tehnične specifikacije itd. Dodala je, da v B2B sektorju (poslovanje med podjetji) naročila po spletu marsikdaj niti niso možna, ker gre običajno za izdelke višjih vrednosti, vendar stranke na ta način pridobijo različne ponudbe. »Za bolj enostavna merila lahko stranke naročajo tudi po spletu. To omogočamo, da smo jim še bližje, ne da bi s spletno trgovino generirali visok promet.« Produkte, ki jih imajo na spletni strani, lahko deloma prodajajo tudi tehnične trgovine. »Gre za precej odprt trg, k nam bodo prišli zaradi celostne storitve, torej od produkta do storitve,« je razložila.

Trajnostni vidik

Govora je bilo tudi o trajnostnem vidiku. Meroslovje je že po definiciji dokaj trajnostno obravnavano, je ugotavljala Maja Brelih Lotrič. »Mi recimo skrbimo, da je avto pravilno proizveden, da so materiali obstojni ... To se mi zdi pomemben del trajnosti, da je izdelek lahko čim dlje v uporabi, da se lahko med servisiranjem podaljšuje njegova doba. Trajnostno je tudi to, da v proizvodnjah zaznamo morebitne napake in ne prihaja do izmeta. Pomagamo, da bodo stranke imele čim manj izmeta in čim bolj kakovostne produkte. In ne nazadnje, ko greste k zdravniku, da dobite zdravilo, ki je bilo pravilno shranjeno, na pravilni temperaturi, da so vam dali pravilni odmerek ...« je naštevala direktorica Lotrič Meroslovja, kjer sicer želijo do leta 2031 izničiti ogljični odtis na okolje.

Opustiti predsodke

Na končno vprašanje, kaj svetuje drugim izvoznikom, je odvrnila, da je predvsem pomembno stopiti iz cone udobja, biti predan delu in se izogibati predsodkom, povezanim z nekaterimi trgi. »Vsi hočejo poslovati v Nemčiji in Skandinaviji. Meni se zdi super trg Balkan, ker je nam v določenem delu še vedno bližje po vrednotah, kulturi. V našem podjetju imamo tudi prve izkušnje s Savdsko Arabijo, o kateri sem tudi sama imela zelo veliko predsodkov, čeprav sem mislila, da jih nimam. A včasih se nekateri strahovi izkažejo za prazne. Zato samo pogumno.«