Minister Žagar je odprl obrtno cono
Obrtna cona je pripravljena, da podjetniki v njej začnejo graditi. Gradnja športne dvorane na Trati po načrtih, kmalu začenjajo že drugo. Ob gradnji Poljanske obvoznice tudi več manjših cest.
Škofja Loka - Nekaj več težav v občini povzroča sprejetje lokacijskega načrta za območje Kapucinskega predmestja, o čemer občinske strokovne službe ravnokar pripravljajo strokovno utemeljene odgovore na pripombe tistih občanov, ki nasprotujejo gradnji trgovskega objekta na tem območju, pravi župan občine Škofja Loka Igor Draksler.
Ob nedavnem vladnem obisku na Gorenjskem je minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar odprl obrtno cono na Trati. Kako je potekalo urejanje cone?
»Občina je že leta 2000 sprejela lokacijski načrt za potrebe obrtne dejavnosti. Lastnikom zemljišč smo prepustili, da sami zgradijo potrebno komunalno infrastrukturo, vendar iz tega potem ni bilo nič, saj so ves čas pričakovali, da jim bo vse to uredil nekdo drug. Ker se ni nič zgodilo in se sami za ta projekt niso odločili, smo znova nekoliko popravili lokacijski načrt in se odločili, da omenjeni projekt, v okviru proračuna izpelje občina sama. V škofjeloški obrtni coni gre za 3,8 hektarja zazidljivih površin, razdeljenih na 10 parcel v lasti zasebnikov, stroški komunalne ureditve pa so znašali 233 starih milijonov tolarjev oz. 972.000 evrov. Komunalna ureditev obsega izgradnjo cestnih dovozov (dotlej zasebno cesto smo kupili od EGP, sedaj je to javna cesta), kanalizacijo, plinovod, vodovod, elektriko, skratka celotno komunalno infrastrukturo. Izdana so bila že tri gradbena dovoljenja za objekte, eden od objektov pa je že pod streho. S komunalnim prispevkom smo že pokrili nekaj stroškov, ki smo jih imeli s komunalnim urejanjem cone. V OC bo tako npr. sedež manjših gradbenih družb, pa proizvodnja izdelkov iz plastike, kovinarsko-predelovalna dejavnost, mizarstvo, tako da pričakujemo, da bodo vsi zainteresirani investitorji že prav kmalu začeli graditi.«
Ste za projekt obrtne cone dobili kaka razvojna sredstva?
»Nismo, ker smo se projekta OC Trata lotili, še preden so bili objavljeni razpisi. Nismo mogli več čakati glede na to, da smo s projektom odlašali že vse od leta 2000.«
Kdaj boste začeli graditi telovadnico pri osnovni šoli Jela Janežiča?
»10. septembra smo dobili sklep ministrstva za šolstvo in šport, 29. avgusta pa soglasje finančnega ministrstva za gradnjo telovadnice pri OŠ Jela Janežiča. Ocenjena vrednost gradbenih del s strani ministrstva je 1,171 milijona evrov. Finančna konstrukcija investicije pa je takšnale: sofinanciranje ministrstva za šolski del znaša 21,7 odstotka naložbe, torej lahko računamo na največ 250.000 evrov. Na posebnih razpisih Fundacije za šport smo dobili še 60.000 evrov in na ministrstvu 12.000 evrov, preostalo pa po sprejetem ključu krijemo štiri občine – 57-odstotni delež prispeva občina Škofja Loka, po odstotkov občini Železniki in Gorenja vas-Poljane ter 11 odstotkov občina Žiri. Pred podpisom je izvajalska pogodba za gradbena dela. Računamo, da bomo z gradnjo lahko začeli že septembra, z deli bomo zaključili maja 2008, odprtje povsem dokončanih prostorov pa se nam obeta septembra 2008.«
Kako pa napreduje letos začeta gradnja športne dvorane na Trati?
»Ravno te dni postavljajo streho na športni dvorani na Trati. Sledimo planu, kot je bil zastavljen.«
Pred kratkim je odstopil prometni minister Janez Božič. Kaj bo to pomenilo za projekte, ki potekajo na Škofjeloškem, denimo za gradnjo Poljanske obvoznice?
»Tega nihče ne more napovedati. V zvezi z gradnjo obvoznice lahko povem samo dejstva. Podpisal sem že pogodbo za 880.000 evrov za križišče iz Poljanske doline v Zmincu. Izbranega imamo tudi izvajalca gradbenih del za prvo fazo, torej od ceste do predora, o celotni finančni konstrukciji pa bodo odločali 27. septembra na Direkciji za državne ceste, kjer bo tekla beseda predvsem o strukturnih sredstvih, ki bodo predstavljala temeljni finančni vir. Poudariti bi veljalo, da občina skupaj z ministrstvom zelo intenzivno vodi postopek razlastitve tistih preostalih lastnikov, ki svojih zemljišč nočejo prodati za potrebe ceste. Ljudje na ulici me namreč vse pogosteje sprašujejo, zakaj jih vendar še čakamo, saj po drugi strani občani že zelo dolgo, predolgo čakajo na obvoznico. Sicer pa naj o ministru Božiču še dodam, da je za naše kraje naredil resnično vse, kar je mogel, da bi se infrastrukturna povezanost izboljšala in da so se začeli izvajati temeljni infrastrukturni projekti. Vselej je pokazal izjemen posluh in voljo za izpeljavo teh projektov.«
V občini urejate tudi več manjših cest. Katere?
»V tem mesecu smo odprli obnovljeno cesto v Sredniško grapo (iz Praprotnega proti Križni gori), gradimo še cesto v Pungertu, kjer smo poleg ceste poskrbeli tudi za novo kanalizacijo in vkop vodov javne razsvetljave. Proti koncu gredo tudi ureditvena dela na Novem svetu.«
Še vedno ni sprejet lokacijski načrt za Kapucinsko predmestje, ker je občinski svet to točko umaknil z dnevnega reda, dokler ne pripravi strokovnih odgovorov na pripombe stanovalcev Partizanske ceste. Kdaj in kako se bo zgodba nadaljevala?
»Nekateri stanovalci Partizanske ceste, ki nasprotujejo gradnji trgovskega objekta v Kapucinskem predmestju, poudarjajo, naj trgovine raje gradimo na degradiranem območju. Toda v Škofji Loki je najbolj neurejeno prav območje od avtobusne postaje do Partizanske ceste. Sicer pa gre za lokacijo, ki je v veljavnem prostorskem planu opredeljena kot območje urbanih središč, namenjeno pretežno trgovini, gostinstvu, storitvam, kulturi, javni upravi in stanovanjem. Občinski lokacijski načrt tu predvideva gradnjo trgovskega objekta s tržnico (bojazen ljudi, da bodo sedanjo tržnico izgubili, je odveč, saj bodo po novem namesto 500 dobili 1200 kvadratnih metrov veliko tržnico), kjer gre za celovito arhitekturno in urbanistično ureditev vitalnega centralnega, mestotvornega predela, ki je sedaj urbanistično neurejeno, degradirano in prepuščeno zelo ekstenzivni prostorski rabi. Tu imajo namreč stanovalci svoje vrtičke. Mestno središče v Škofji Loki sega od upravne enote do vojašnice. Predvidevamo, da se bo staro mestno jedro skupaj z urbanistično ureditvijo Kapucinskega trga preoblikovalo v sodobno mestno središče. Svojo popolno obliko in funkcijo pa bo ta predel dobil še z dokončno ureditvijo bližnjega hotelsko-poslovnega kompleksa. Prostorsko in arhitekturno ureditev območja je zasnoval mag. Peter Gabrijelčič, dekan fakultete za arhitekturo. No, če je kaka arhitektura na tem mestu resnično moteča, so to okoliške stolpnice na Partizanski cesti, ki s svojo disproporcionalno višino presegajo vsako razumno me(ril)o. Po drugi strani pa bo nov trgovski objekt v naše mesto prinesel prepotrebno konkurenco na področju trgovine, posodobil bo tržnico, pri tem pa ne gre za nikakršen diktat kapitala ali politike, temveč gre v primeru trgovine za zainteresiranega investitorja, ki je pripravljen prisluhniti strokovno utemeljenim predlogom. Investitor bo ob trgovskem objektu zgradil tudi garažno hišo, s čimer bo omiljen problem parkiranja, saj bomo na tem delu pridobili skupaj 900 parkirnih mest. Celostna ureditev urbanega središča, večja pestrost trgovske ponudbe, odpravljanje problema mirujočega prometa, posodabljanje javnega prostora, omogočiti lažjo dostopnost do trgovine in drugih storitev tudi starejšim in manj mobilnim prebivalcem, vse to delamo v širšem javnem interesu. S temi načrtnimi posegi bomo dopolnili nekatere dejavnosti v starem mestnem jedru, kamor se bodo znova vrnile nekatere vitalne funkcije. Obenem gre za ureditev doslej neurejenih mestnih površin, saj je centralni mestni prostor preveč dragocen, da bi ostal neizkoriščen.«
Kdaj bo lokacijski načrt za Kapucinsko predmestje znova prišel na dnevni red občinskega sveta?
»Odgovore na pripombe pripravljajo strokovne službe, sam se vanje ne spuščam. Ko bodo strokovni argumenti izdelani, narejene fotomontaže, grafični prikazi in animacije, ki bodo dovolj nazorno pokazale, kako bo trgovski center v resnici umeščen v prostor, bomo občinski lokacijski načrt spet predlagali v obravnavo občinskemu svetu.«
Septembra naj bi začeli obnavljati Sokolski dom?
»Res smo računali na to, da bi konec septembra že lahko začeli graditi. Izvajalce imamo sicer že izbrane, vendar pa je pri načrtih potrebnih še nekaj manjših dopolnitev. Ko bodo vsi dokumenti popolni, se bo začelo s prenovo. Smo si pa že šli ogledat delovanje podobne institucije v Dolenjskih toplicah, da na terenu samem preverimo, kako je z upravljanjem takšne ustanove. V Škofji Loki imamo formalno že ustanovljen zavod za kulturo, ki pa trenutno še ne deluje, lahko pa ga vsak trenutek aktiviramo in prepustimo upravljanje, kar bi bilo smiselno storiti že med samo gradnjo.«
V Škofji Loki naj bi v kratkem začeli graditi tudi kostnico za žrtve povojnih pobojev. Bo namenjena zgolj loškim ali tudi posmrtnim ostankom s širšega območja Gorenjske?
»Smo tik pred podpisom dogovora z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, s katerim pripravljamo skupni projekt gradnje kostnice. Dogovarjamo se, da bi bila namenjena tudi nekoliko širši regiji, saj je na območju Gorenjske več povojnih grobišč. Identificirane žrtve običajno odpeljejo svojci, tiste, ki jih z analizo DNK ni mogoče identificirati, pa naj bi pietetno pokopali v skupni kostnici. Občina Škofja Loka bo za to kostnico namenila svoje zemljišče, pridobili bomo ustrezno gradbeno dovoljenje, vodimo vse potrebne upravne postopke, prispevali smo tudi denar za načrt, sicer pa bo večino sredstev prispevalo ministrstvo za delo.«
V kolikšni meri je občino Škofja Loka prejšnji teden prizadela vodna ujma?
»Ko smo slišali za katastrofalne poplave v Železnikih, smo v nekaj urah pričakovali visoke vode tudi v Škofji Loki. Selška Sora je prestopila bregove na območju srednješolskega centra in ga vsega zalila, tako da v šolah dva dni ni bilo pouka. V športno dvorano Poden je vdrla podtalnica in uničila pod, ki je bil nedavno tega obnovljen. Le na šolskih objektih ocenjujemo, da škoda znaša 1,350 milijona evrov, pregledati pa moramo še škodo na naših cestah. Voda je zalila tudi 45 zasebnih hiš, na Kapucinskem trgu 11 pa je bilo treba najbolj prizadeti družini zagotoviti drugo bivališče. Vse podatke o škodi smo že poslali vladi RS, že naslednjega dne pa so si škodo na šolskih objektih ogledali tudi predstavniki ministrstva za šolstvo na čelu z ministrom dr. Zverom. Sanacije se lotevamo odgovorno, vendar pa okrog tega nočemo delati pretirane panike, saj škoda pri nas vendarle ni tako dramatična, če jo primerjamo s katastrofo, ki se je zgodila v sosednjih Železnikih.«