Za prihodnost me ne skrbi

T-2 je 11. maja praznoval dvajset let obstoja. Z lastnikom, prokuristom podjetja Jurijem Krčem, smo se pogovarjali o prehojeni poti, stečaju, ki ga je predlagal Slovenski državni holding, in prihodnosti razvoja telekomunikacij.

Mineva dvajset let od začetkov T-2 na področju telekomunikacij. Kako se spominjate tistih časov in kaj je omogočilo razvoj telekomunikacijskih omrežij pri nas?

Drži, mineva dvajset let od začetkov T-2 in odkar smo začeli gradnjo optičnega omrežja. Prvi je optiko dobil Kranj, nadaljevali smo v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novem mestu, Murski Soboti ter drugih večjih mestih. Sledila so manjša mesta in podeželje, tako da imamo danes zgrajenega že več kot deset tisoč kilometrov omrežja. Tisti čas je zaznamoval tudi vstop Slovenije v Evropsko unijo in sprememba zakonodaje, ki je omogočila gradnjo najsodobnejše telekomunikacijske infrastrukture. Po naši zaslugi smo bili Slovenci med prvimi, ki smo dobili sodobne širokopasovne povezave.

Infrastrukturo optičnega omrežja je v tistih časih gradila vaša družba Gratel. Je tudi zato, ker ste vi Kranjčan, prav Kranj prvi v Sloveniji dobil optično omrežje?

Zgolj zato, ker sem sam Kranjčan in ponosen Gorenjec. Kranj je moje mesto in zato smo tam naredili prvi projekt. Prve metre smo položili na Zlatem polju in okoli Bleiweisove ulice, kjer smo postavili tudi prvo vozlišče. Iz enakega razloga danes v Kranju razvijamo novo platformo, projekt SmartCity, pametno mesto, s katerim bomo digitalizirali upravljanje mesta. Poleg Kranja in Logatca projekt zdaj zaganjamo še v Ljubljani, za to platformo pa se zanimajo tudi že nekatera preostala mesta. Gre za produkt, za katerega smo dobili certifikate in priznanja, tako v Evropi kot Ameriki.

Danes so širokopasovne povezave precej bolj razvejane, še vedno pa ostajajo t. i. bele lise, kjer ni komercialnega interesa za gradnjo. Kaj bi bilo treba storiti, da bi jih bilo čim manj?

Gre za območja, ki so ekonomsko nezanimiva, saj je cena gradnje previsoka. Država je v preteklosti že poskušala s spodbudami in na ta račun so tudi prebivalci v nekaterih podeželskih krajih na Gorenjskem in drugod po Sloveniji prišli do optičnega omrežja. Še danes optične povezave gradimo po celi Sloveniji, drži pa, da ne dosežemo tistih najbolj odročnih krajev. Tu bi morala gradnjo spodbuditi država.

Današnje pomanjkanje delovne sile je lahko velika težava pri rasti podjetij.

Imamo vrhunske inženirje, ki so z nami že vseh dvajset let, in ti usposabljajo mlade, ki se v ozadju pripravljajo in razvijajo potenciale. Mnogi, ki danes zasedajo vodilne položaje v podjetju, so svojo pot začeli v klicnem centru, tam spoznali našo panogo in se tako postopoma vzpenjali po lestvici.

Prav kadri so naša glavna skrb in naš največji kapital. Smo družbeno odgovoren delodajalec, skrbimo za dobrobit zaposlenih in njihovo dobro počutje in zato sodelavci pri nas ostajajo skozi celo kariero in z veseljem prihajajo v službo. T-2 je naš skupni otrok, ki smo ga ustvarili mi vsi, to zaposlenim večkrat povem.

Imate tudi znaten tržni delež v mobilni in fiksni telefoniji ter IP-televiziji, na trgu ste v preteklosti uvedli več inovativnih tehnologij. Kaj bi poudarili kot glavno prelomnico podjetja?

V slovenski prostor smo prvi vpeljali optično omrežje in to je bil glavni dosežek, ki je omogočil nadaljnji razvoj telekomunikacij. Trg je z nami dobil najhitrejši internet, prvi smo do uporabnikov pripeljali najsodobnejšo televizijo in prvi ponudili časovni zamik ter mobilno televizijo, konkurenca pa nas je ves čas spremljala in nam sledila.

Trenutno so časi za vaše podjetje precej turbulentni. Zakaj po vašem mnenju Slovenski državni holding želi stečaj T-2?

Smo visokotehnološko in uspešno podjetje, očitno pa je, da nekaterim naš hiter razvoj ni všeč. Pred kratkim je Slovenski državni holding izdal že četrti predlog za stečaj, čeprav smo se prejšnjih treh poskusov uspešno ubranili in je našim argumentom pritrdilo tudi ustavno sodišče. Res ne vem, kako lahko po vsem tem poskušajo še enkrat.

Mislim, da želijo s tem zgolj prikriti svojo neaktivnost. Leta 2011, ko je potekala prisilna poravnava nad T-2, takratna Nova Ljubljanska banka ni prijavila svojih terjatev v postopku. Kasneje je to prešlo na Družbo za upravljanje terjatev bank in nato na Slovenski državni holding. Poskusili so skozi postopek ločitvenega upnika, sodišče pa je odločilo, da se lahko poplačajo zgolj iz zastavljenega premoženja, torej z opremo, takrat vredno okoli dvajset milijonov evrov, ki od leta 2013 stoji v našem skladišču in bi jo bilo treba ponovno oceniti in prodati. Vse druge upnike, ki so takrat prijavili svoje terjatve in od sodišča pridobili izvršilni naslov, pa je T-2 že poplačal.

Verjamem v pravno državo in vladavino prava in tudi tokrat pričakujem, da bo nezakonit in neustaven predlog Slovenskega državnega holdinga sodišče zavrnilo.

T-2 ima za okoli 370 milijonov evrov premoženja, zadolženi smo za manj kot štirideset milijonov evrov, vsako leto pa ustvarimo nekaj manj kot trideset milijonov evrov čistega denarnega toka in investiramo okoli 25 milijonov evrov. Redno plačujemo vse obveznosti in res ne razumem, kako bi lahko dobro stoječe podjetje poslali v stečaj, razen če znova govorimo o nacionalizaciji ...

V katera področja se bo družba usmerjala v prihodnje? Kakšna je vaša vizija razvoja družbe?

Naš prvi cilj je zadovoljen uporabnik, zato tudi imamo najbolj kakovostne in raznolike storitve. Poleg SmartCityja, ki sem ga omenil, razvijamo tudi GreenGo – souporabo električnih vozil, s čimer spodbujamo trajnostno in zeleno mobilnost. Gre za produkt, s katerim nameravamo v naslednjih desetih letih narediti preboj na trgu. Usmerjamo se v pametne tovarne, kjer prav tako sodelujemo z gorenjskim podjetjem, za katero smo prve tovarne že opremili s to sodobno tehnologijo. Novost je tudi projekt T-2 Varuh, ki s pomočjo zapestnice, ki jo ima uporabnik na roki, omogoča preprosto sporočanje lokacije in klice na pomoč.

Razvili smo tudi najsodobnejši podatkovni center, v katerega so že vključeni nekateri najpomembnejši sistemi v državi. Poudarek je na kibernetski varnosti, ki v današnjem svetu postaja vedno večji izziv. V zadnjem času so se tudi nekatere pomembne slovenske institucije srečale s kibernetskimi napadi, zahvaljujoč našemu sistemu pa smo jih nedavno v dveh večjih slovenskih družbah tudi učinkovito preprečili.

V prihodnje se bo ogromno vlagalo v digitalizacijo, zato me za prihodnost naše panoge in podjetja ne skrbi. Pospešek bo dal razvoj umetne inteligence, ki jo pri nas že uvajamo na več področjih. Na ta račun bomo še bolj avtomatizirali procese in verjetno bomo čez pet let v klicnem centru zaposlovali le še peščico ljudi. Umetna inteligenca je že sedanjost in še veliko bolj prihodnost. Povečala bo produktivnost, zmanjšala stroške, kljub temu pa bo v T-2 čez nekaj let zaposlenih več ljudi, saj bo tudi storitev bistveno več, le delovna mesta bodo drugačna.