Predlagajo bazo v Lescah

Na posvetu v Radovljici so predstavili predlog, da bazo Helikopterske nujne medicinske pomoči Brnik z Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana prestavijo na območje letališča Lesce.

Radovljica – Gorski reševalci opozarjajo, da v Sloveniji nujno potrebujemo sodobno bazo helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), primerljivo s tovrstnimi centri v tujini. Občina Radovljica predlaga, da jo z brniškega letališča prestavijo na območje letališča Lesce. O tem so v sredo izvedli posvet, na katerem so poudarili tudi nujnost, da za izvedbo HNMP zagotovijo namenske helikopterje s pilotom. Helikopterske prevoze sicer zdaj za HNMP in gorsko reševanje izvajata Slovenska vojska in policija.

Selitev z Brnika nujna

V Sloveniji se HNMP trenutno izvaja iz baz na letališčih na Brniku in v Mariboru, v 21 letih pa so iz obeh baz izvedli več kot 6000 intervencij, na katerih so obravnavali večinoma najtežje poškodovane, obolele in zastrupljene. Vodja HNMP Brnik Uroš Lampič, dr. med., je poudaril, da s HNMP največ pridobijo pacienti iz oddaljenih in težko dostopnih krajev, prevoz s helikopterjem pa je za hitro bolnišnično obravnavo pacienta ključen tudi ob zastojih cestnega prometa. Od leta 2017, ko je začela delovati združena ekipa HNMP in Gorske reševalne zveze Slovenije, lahko kakovostno nujno medicinsko pomoč nudijo tudi v gorah in na drugih težko dostopnih terenih, kjer pristanek helikopterja ni mogoč, pač pa je potrebna uporaba vitle ali prislona helikopterja. »Vsako leto bolj pa izstopa neoptimalna lokacija baze na brniškem letališču. Za učinkovitejše delovanje HNMP je nujna selitev baze na drugo lokacijo,« ugotavlja Lampič. Med razlogi za selitev je Lampič poleg oddaljenosti Brnika od gora navedel tudi veliko število meglenih ur, predvsem v jesenskem in zimskem obdobju, ki onemogoča izvedbo helikopterskih intervencij. Lani so na primer na Brniku našteli kar 76 meglenih dni, medtem ko jih je bilo v Vrbnjah poleg letališča Lesce le za vzorec – vsega trije. Delovanje HNMP na Brniku ovirajo tudi številne varnostne zahteve mednarodnega letališča, zamude pri vzletu in pristanku helikopterja zaradi letalskega prometa in precejšnja oddaljenost prostorov ekipe HNMP od helikopterja (250 metrov) in od prostorov izvajalca helikopterskih prevozov (400 metrov). Slednje pomeni dodatno izgubo časa pri aktivaciji in povzroča veliko praktičnih težav – od prenašanja in shranjevanja opreme, otežene komunikacije med medicinskim in letalskim delom ekipe, nadomeščanje porabljenih zdravil po intervenciji ...

Nujni tudi namenski helikopterji

Miha Avbelj iz GRS Radovljica je poudaril, da je HNMP v večini držav Evropske unije integralni del nujne medicinske pomoči, najboljše pa imajo tudi skrbno razvito mrežo helikopterskih baz. Te so postavljene na strateško določenih mestih, da so blizu področij, kjer se pričakuje največje število intervencij, kjer je megla le poredko, zaradi hrupa pa so odmaknjene od naselij in proč od mednarodnih letališč. Po Evropi za HNMP uporabljajo namensko opremljene in sodobne helikopterje.

Pridobitev namenskih in medicinsko opremljenih helikopterjev, ki bi jih uporabljali izključno za primarno reševanje, je zagotovo eden od izzivov helikopterskega reševanja v Sloveniji, je dejala Eva Pogačar, dr. med., iz GRS Radovljica. Treba bi bilo zagotoviti usposobljene medicinske ekipe ob vsakem helikopterskem reševanju gorskih reševalcev, reševanje pa sprva zagotavljati vsaj celotni vidni del dneva in v nadaljevanju 24 ur dnevno. Nujno je tudi optimalno število baz za pokritje območja celotne države (najmanj tri), te pa locirati v bližini bolnišnic in čim bolj v centru območja, kjer je največ intervencij.

Optimalna lokacija in vremenski pogoji

Radovljiški župan Ciril Globočnik je pojasnil, da je pobuda za vzpostavitev HNMP na območju letališča Lesce v strateške dokumente občine vključena že od leta 2006 in ostaja v načrtu investicij tudi v veljavnem razvojnem načrtu Alpskega letalskega centra Lesce do leta 2030. Pripravljeno imajo tudi že idejno zasnovo, po kateri bi bila baza HNMP locirana v severovzhodnem delu letališča z dvema hangarjema in manipulativno površino centra v obsegu 4700 kvadratnih metrov. »V občini Radovljica že razpolagamo z letališko infrastrukturo, ki ima optimalno lokacijo in vremenske pogoje, s primernimi prostorskimi pogoji in sprejetimi strateškimi usmeritvami. Pri tem gre za podporo dejavnosti v nacionalnem javnem interesu, kar reševanje v primeru nesreč nedvomno je,« je poudaril Globočnik in dodal, da je pristojnost občine pri vzpostavitvi centra HNMP predvsem pri zagotovitvi prostorskih pogojev in zemljišč, pri čemer je Občina Radovljica lastnik že 77,7 odstotka zemljišč v kompleksu ALC Lesce.

Lesce dobra alternativa

Selitev baze HNMP z Brnika na primernejšo lokacijo in zagotovitev namenskega helikopterja zagovarjajo tudi na ministrstvu za zdravje, je poudaril državni sekretar Denis Kordež. »Mi zagovarjamo, da moramo na HNMP gledati povsem enako kot na nujno medicinsko pomoč na tleh. Če imamo mi določene točke, kjer stojijo reševalna vozila, ki so vključena v sistem dispečerske službe zdravstva in morajo na podlagi aktivacije izvoziti, je enako s helikopterji. Zagovarjamo namenskost za izvajanje HNMP. Ne moremo biti odvisni od tega, ali je helikopter na razpolago ali je zaseden s kako drugo akcijo, ki ni HNMP,« je povedal. Glede predlagane lokacije baze v Lescah pa je povedal, da je letališče Brnik zagotovo iz več vidikov manj primerna lokacija. »Absolutno se Lesce ponujajo kot ena izmed zelo dobrih alternativ.« Kot je dodal, se mora država najprej dokončno odločiti, kako bo HNMP izvajala, potem šele sledijo nadaljnji koraki glede izbire lokacij baz in njihovega financiranja.

V začetnih letih se je HNMP za kratek čas že izvajala z namenskim helikopterjem, nakar se je zapletlo s plačilom izvajalcu Flycomu in prevoze je država začasno do preklica zaupala policiji in vojski. »Tokrat se pogovarjamo o več različicah, izbrali bomo tisto, ki bo za našo državo in za delovanje te službe najbolj optimalna. O teh variantah pa zaenkrat še ne morem govoriti,« je še pojasnil Kordež. »Naš cilj pa je zagotavljanje namenskih helikopterjev, ki ustrezajo evropskemu pravnemu redu,« je poudaril. Z njim se je strinjal tudi Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite. »Pri tem je pomembno, da namenske helikopterje upravljajo piloti, in ne več vojska ali policija,« je dejal. »Tudi glede prenosa baze v Lesce nimam nobenega pomisleka,« je dodal.